Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Obiskali smo Gertwiller v osrčju Alzacije, prestolnico medenjakov v Franciji
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Zgodovina proizvodnje medenega kruha v Gertwillerju je tesno povezana z mestom Strasbourg. Tam je že od nekdaj pomembno pristanišče za ladje, ki so iz Kitajske in drugih vzhodnih dežel vozile med drugim tudi začimbe. Cimet, ingver, janeževe zvezde in ostale začimbe so hvaležno sprejeli in začeli množično uporabljati prav izdelovalci medenjakov v Gertwillerju, ki so prav zato postali prepoznavni po celi Franciji. Pain d’épice iz Gerwillerja se je razširil je po celotni Franciji v 19. stoletju, ko je bila proizvodnja na vrhuncu, pravi Sinan Yavas iz pekarne Fortwenger, največjega proizvajalca medenjakov v Franciji.
“Izdelujejo jih tudi drugod po Franciji, ampak prav zaradi bližine pristanišča, tradicije in znanja, ki smo ga pridobili v stoletjih, mali Gertwiller ostaja francoska prestolnica medenjakov.”
Kdaj in kako so medenjake začeli peči tudi v Evropi razlaga več teorij. Po eni naj bi umetnost izdelave medenjakov v Evropo prinesli križarji, ki so tak kruh jedli pri Arabcih, ti pa naj bi se te umetnosti naučili od Kitajcev. Še bolj konkretna je teorija, da naj bi medeni kruh učil peči Evropejce armenski menih Gregor iz grškega Nikopolisa, ki je prišel za 7 let v nek samostan v centralni Franciji leta 992.
“Za razliko od večine ostalih naši medenjaki niso presladki, večina pa ni ne trdih, ne suhih. Veliko pozornosti namenjamo dodatkom in preizkušamo različne okuse: najbolj priljubljeni ostajajo najbolj tradicionalni z okusom ingverja in limone ter marelic. Radi imamo tradicijo, ampak nismo njeni ujetniki.”
Najbrž tudi zato sprva pekarna, danes podjetje Fortwenger v Gertwillerju neprekinjeno deluje že četrt tisočletja, vse od leta 1768, ko je mladi pek Charles Forwegner takrat odprl svojo delavnico, ki neprekinjeno deluje in se razvija vse do danes.
“Danes smo največji proizvajalec medenega peciva v Franciji. Na dan naredimo 10 ton medenega peciva, za kar porabimo dnevno več ton medu. Seveda proizvodnja medu v Alzacijji ni dovolj velika, da bi vse naredili z lokalnim medom, zato ga uvažamo.”
Medeni kruh in medenjaki so postali taka znamenitost vasi Gertwiller v osrčju Alzacije, da tja prihajajo obiskovalci od blizu in daleč, da bi poskusili te slaščice in si ogledali izdelavo medenih dobrot. V vasi sta namreč kar dva muzeja medenjakov, kjer obiskovalci lahko pokukajo tudi v proizvodnje prostore. Pri Forwegnerju so ga odprli pred 6 leti.
“V našem muzeju obiskovalci spoznajo zgodovino izdelovanja medenjakov v Alzaciji, se seznanijo z različnimi recepti in načini izdelave, vidijo stare pripomočke in orodja, ki so jih nekoč uporabljali stari mojstri. Na koncu ogleda obiskovalci lahko vidijo tudi del proizvodnje, kjer peki mesijo in valjajo medeno testo, ter del kjer mojstri okrašujejo medenjake z živopisanimi barvami.
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Obiskali smo Gertwiller v osrčju Alzacije, prestolnico medenjakov v Franciji
Božič ne bi bil božič brez vonjev po cimetu, medu in ostalih ‘zimskih’ začimbah. In nič bolj ne diši po božiču kot medenjaki. Izdelovanje medenega peciva ima v Evropi več kot tisoč letno tradicijo, k nam naj bi umetnost izdelovanja medenjakov prišla okoli 10. stoletja iz Bližnjega vzhoda
Medeni kruh in medenjake poznajo po vsej Evropi, od države do države pa se precej razlikujejo. V srcu Alzacije dobrih 30 kilometrov južno od Strasbourga leži vas Gertwiller, kjer se ljudje ukvarjajo ali z vinogradništvom ali pa izdelavo medenjakov. V vasi, ki šteje vsega okoli 900 duš še vedno deluje kar 5 obratov, kjer izdelujejo po vsej Franciji poznan pain d’épices ali medeni kruh oz. medeno pecivo vseh vrst.
Zgodovina proizvodnje medenega kruha v Gertwillerju je tesno povezana z mestom Strasbourg. Tam je že od nekdaj pomembno pristanišče za ladje, ki so iz Kitajske in drugih vzhodnih dežel vozile med drugim tudi začimbe. Cimet, ingver, janeževe zvezde in ostale začimbe so hvaležno sprejeli in začeli množično uporabljati prav izdelovalci medenjakov v Gertwillerju, ki so prav zato postali prepoznavni po celi Franciji. Pain d’épice iz Gerwillerja se je razširil je po celotni Franciji v 19. stoletju, ko je bila proizvodnja na vrhuncu, pravi Sinan Yavas iz pekarne Fortwenger, največjega proizvajalca medenjakov v Franciji.
“Izdelujejo jih tudi drugod po Franciji, ampak prav zaradi bližine pristanišča, tradicije in znanja, ki smo ga pridobili v stoletjih, mali Gertwiller ostaja francoska prestolnica medenjakov.”
Kdaj in kako so medenjake začeli peči tudi v Evropi razlaga več teorij. Po eni naj bi umetnost izdelave medenjakov v Evropo prinesli križarji, ki so tak kruh jedli pri Arabcih, ti pa naj bi se te umetnosti naučili od Kitajcev. Še bolj konkretna je teorija, da naj bi medeni kruh učil peči Evropejce armenski menih Gregor iz grškega Nikopolisa, ki je prišel za 7 let v nek samostan v centralni Franciji leta 992.
“Za razliko od večine ostalih naši medenjaki niso presladki, večina pa ni ne trdih, ne suhih. Veliko pozornosti namenjamo dodatkom in preizkušamo različne okuse: najbolj priljubljeni ostajajo najbolj tradicionalni z okusom ingverja in limone ter marelic. Radi imamo tradicijo, ampak nismo njeni ujetniki.”
Najbrž tudi zato sprva pekarna, danes podjetje Fortwenger v Gertwillerju neprekinjeno deluje že četrt tisočletja, vse od leta 1768, ko je mladi pek Charles Forwegner takrat odprl svojo delavnico, ki neprekinjeno deluje in se razvija vse do danes.
“Danes smo največji proizvajalec medenega peciva v Franciji. Na dan naredimo 10 ton medenega peciva, za kar porabimo dnevno več ton medu. Seveda proizvodnja medu v Alzacijji ni dovolj velika, da bi vse naredili z lokalnim medom, zato ga uvažamo.”
Medeni kruh in medenjaki so postali taka znamenitost vasi Gertwiller v osrčju Alzacije, da tja prihajajo obiskovalci od blizu in daleč, da bi poskusili te slaščice in si ogledali izdelavo medenih dobrot. V vasi sta namreč kar dva muzeja medenjakov, kjer obiskovalci lahko pokukajo tudi v proizvodnje prostore. Pri Forwegnerju so ga odprli pred 6 leti.
“V našem muzeju obiskovalci spoznajo zgodovino izdelovanja medenjakov v Alzaciji, se seznanijo z različnimi recepti in načini izdelave, vidijo stare pripomočke in orodja, ki so jih nekoč uporabljali stari mojstri. Na koncu ogleda obiskovalci lahko vidijo tudi del proizvodnje, kjer peki mesijo in valjajo medeno testo, ter del kjer mojstri okrašujejo medenjake z živopisanimi barvami.
Portualska kuharska mojstra Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Med drugim sta pripravilia najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potiice. IIn kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Iskali smo ljudi, ki imajo vsak dan Božič. Ne, ni napaka. Vemo, da se praznik piše z malo začetnico. Poiskali smo namreč tiste, ki imajo božič v priimku. Z nami so delil najzabavnejše in najsimpatičnejše prigode.
Trideset let po izidu prvega samostojnega CD-ja prekmurskega godca Vlada Kreslina Namesto koga roža cveti ga je Založba kvalitetnih programov RTV Slovenija izdala tudi na dvojni vinilni plošči v ročno oštevilčeni nakladi tisoč primerkov z zanimivo arhivsko dokumentacijo in s priloženo pretočno kodo. Več o tistem času in glasbi na plošči pa njen protagonist in glasbeni urednik Jernej Vene.
Preverjali smo vaše poznavanje odlokov, ki smo jih bili deležni od marca lani. V prvem krogu v interaktivnem kvizu smo zastavili 5 vprašanj. Igralca, ki sta najhitreje in najbolj pravilno odgovorila na največ vprašanj, sta si prislužila mesto v velikem finalu. Pomerila sta se iz slušalke v slušalko, vmes pa Andrej in Miha.
Solo andar (Samo hoditi) je ime nove skladbe in hkrati ime koncertnega sklopa v Klubu Cankarjevega doma, ki ga danes zvečer (ob 20-ih) pripravlja zasedba Sentido project. Glasbeno-plesni projekt, v katerem se flamenko sreča z jazzom, R'N'B-jem in popom, ponuja docela novo odrsko izkušnjo. Pogovarjali smo se s članoma Sentido project in hkrati avtorjema nove pesmi Solo andar, pevko in plesalko Urško Centa (besedilo) ter basistom Tadejem Kamplom (glasba).
Dan slovenskega znakovnega jezika je od letošnjega junija na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vpisan v slovensko ustavo, kar pomeni, da je priznan kot samostojen in avtohton jezik. Z željo, da bi poudarili pomen nadaljnjega razvoja slovenskega znakovnega jezika, ki trenutno obsega le okrog 21 tisoč kretenj, in zagotovili dostopnost v vseh sferah življenja, predvsem pri izobraževanju, je zveza ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ustvarila dokumentarni film 62.a, v katerem pretresljive osebne izpovedi odstirajo, kako je prepoved rabe maternega jezika v izobraževanju usodno zaznamovala gluho jezikovno manjšino. Na oder prihaja tudi stand-up komedija Decibel-ga, v kateri nastopajo tudi gluhi igralci. Predvajan bo glasbeni videospot Verjemi vase, ki je v celoti dostopen ljudem z izgubo sluha. Osrednje sporočilo zveze je, da si želijo vključujoče družbe oziroma dostopnost na vseh področjih življenja, pove Tina Grošelj iz Zveze društev gluhih in naglušnih ter scenaristka dokumentarnega filma 62.a
Ker Val 202 z novim leto vstopa v petdeseto pot okoli sonca, je pravično in bogu všečno, da prehod v zahodno etapo obstoja ustrezno obeležimo. Ker pa Val 202 ni iz Vodic, čeprav ga tam tudi lovijo, smo na pomoč poklicali antropologa dr. Dana Podjeda. Pojasni tradicijo prehodov v zrela leta in nam svetuje, kak mlaj naj mu postavimo in kak verz naj mu vžgemo v uro, narejeno iz štora pokljuškega macesna.
Vsako leto si obljubimo, da se pri družinski večerji ne bomo pogovarjali o politiki, ker se bomo skregali. Pa se. Pogovarjamo in skregamo. Zakaj? Je to slovenska posebnost? Odgovarja Andraž Zorko, analitik, poznavalec družbe in politike.
Vsako leto si rečemo, da ne bomo čakali na zadnji trenutek in se potem, glej, glej, glej, 24. decembra zalotimo v izropani trgovini, na lovu za večerjo in darili. Velikokrat se zatečemo tudi na bencinski servis. Kaj vse pa tam iščemo in kupujemo, pove Ines Ćeman, zaposlena na Petrolu.
Zakaj in kako poskrbeti, da bo božična zvezda preživela, smo vprašali kemika in ljubiteljskega botanika Jana Robina.
Mednarodni projekt Disko šola, v katerega so bili vključeni otroci iz Osnovne šole III v Murski Soboti, je pri nas koordinirala Sara Božanič z Inštituta za transmedijski dizajn. Osnovna ideja je bila skupno sodelovanje od 10 do 14- letnih učencev pri snovanju besedil in glasbe ter končnega snemanja male vinilne plošče z dvema avtorskima skladbama.
Po sobotni jeseniški premieri bo danes ljubljanska premiera predstave Zgodbe grde deklice. Uprizoritev, ki je namenjena otrokom in najstnikom, njihovim staršem in učiteljem, je plod sodelovanja producenta ŠKUC gledališča z Zavodom Kolaž in prvič tudi z jeseniškim Gledališčem Toneta Čufarja. Zgodbe grde deklice, po besedilu francoskega avtorja, igralca in režiserja Juliena Daillerja, so predstava o samopodobi najstnikov, starih od osem do dvanajst let.
Novomeški škof dr. Andrej Saje je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko na področju spolnih zlorab– na ravni predpisov.
Naše gostinstvo se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je kadrovske težave še dodatno povečala. Čeprav je država tej panogi v tem času pomagala, zaznavajo namreč še večji odliv kadra v sosednje države kot pred to krizo, tudi sicer pa je zanimanje za delo v tej panogi vse manjše. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kaj bi bile rešitve za nastale razmere, v prispevku naše mariborske kolegice - Nataše Kuhar.
Zimski obisk gora zaradi nižjih temperatur, krajših dni in specifičnih snežnih razmer zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, ustrezno opremo, sposobnost dobre orientacije in pravilnega gibanja, predvsem pa veliko mero spoštovanja do gora, so poudarili organizatorji novinarske konference, ki jo je ob začetku zimske planinske sezone organizirala Planinska zveza Slovenije. Dogodek se je začel ob vznožju Velike Planine in se po večurnem pohodu z demonstracijo uporabe opreme končal na Domžalskem domu, vmes pa se je dogodilo marsikaj, tudi močan veter in sprožitev plazu.
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Pred dnevi je pod okriljem založbe Učila izšla Obljubljena dežela, obsežna avtobiografija nekdanjega ameriškega predsednika Baraka Obame. V izvirniku je v ZDA izšla pred skoraj natanko enim letom in takoj začela podirati bralno-prodajne rekorde in kljub temu, da je izšla na koncu leta, brez težav prebila na lestvico 10 najbolj prodajanih knjig v ZDA v lanskem letu. Obama je spisal že dve uspešnici - Sanje mojega očeta in Pogum za upanje, ki pa sta bolj kot biografiji niz misli Baraka Obame o rasnih vprašanjih, dediščini in ameriškem snu. V aktualni knjigi pa nas gostobesedno popelje v Belo hišo, pa krizni štab, na pogajanja na Bližnji vzhod ter nam iskreno, mestoma duhovito predstavi dvome vase in svoje sposobnosti, ki so ga spreletavali, ko se je soočal z lastnimi omejitvami in z največjimi globalnimi izzivi hkrati.
Kako je živeti v tihem mestu, ki ga s svojim hrupom ne obremenjuje promet? Kako spodbuditi prehod k električnim avtomobilom in kolesom? Pogovarjamo se z Markom Marovtom, Slovencem, ki že šest let živi v Oslu in od blizu spremlja prehod k električnim vozilom. Tudi sam je aktivno vključen v ta prehod, dela namreč v podjetju, ki organizira skupno rabo električnih koles. Med drugim izvemo tudi, kako je na severu Evrope z izposojo koles pozimi in kdaj kolesa dobijo tudi žebljičke na gumah. Marko Marovt ima v Oslu skupaj s prijatelji tudi kolesarski lokal in delavnico, tam se je z njim srečal Jan Grilc.
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo. "Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Neveljaven email naslov
