Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Karoli in Haiku Garden, pogovor na festivalu MENT 2019.
Peta izdaja ljubljanskega festivala Ment je bila najbogatejša doslej. Tako po številu koncertov, kot tudi po izboru tem na konferenčnem delu.
Tudi letos je bil Val 202 na festivalu Ment prisoten s terenskim studiem. Poleg dveh koncertnih posnetkov – domačih Haiku Garden (za intervju z njimi kliknite “poslušaj” nad naslovno fotografijo) in danskih Iceage – je naša ekipa izbrala in obdelala nekaj zanimivih tem s konferenčnega dela festivala.
Fotogalerijo dogajanja na Mentu najdete tukaj.
Nataša Štefe se je lotila problematike položaja žensk v glasbeni industriji.
Streaming oziroma spletno poslušanje glasbe je izjemno aktualna tema zadnjih nekaj let. V nekaterih zahodnih državah je ta že postal prevladujoč način poslušanja glasbe. Ne zgolj med mladimi. Na kak način se je to zgodilo in kaj streaming pomeni za (slovenske) glasbenike, je raziskoval Žiga Klančar.
Veliko ljudi odkriva novo glasbo tudi s pomočjo filmov in serij. Tudi oglasov. Večina bi zlahka iz rokava stresla vsaj eno skladbo, ki se jim je v spomin vtisnila zaradi določene scene v filmu, ali zaradi tega, kako lepo se je zlila z zgodbo nekega oglasa. Kako se to sploh zgodi? Eden od ljudi, ki se ukvarja prav s tem, je Marcus Linde. O vse večjem pomenu licenciranja glasbe za druge umetnosti se je z njim pogovarjal Jernej Sobočan.
V glasbeni industriji je bilo mentalno zdravje glasbenikov dolga leta tabu tema. Stigma. V zadnjem času, tudi zaradi smrti svetovno znanega didžeja Aviciija, je vse več glasbenikov in ljudi iz industrije zelo odkrito spregovorilo o svojem boju z izgorelostjo in depresijo. Zakaj do tega prihaja in kako je v Sloveniji, smo na Mentu povprašali psihologinjo Tiso Frelih, sicer dolgoletno tonsko mojstrico našega največjega rokovskega benda Siddharta.
Andrej Karoli in Haiku Garden, pogovor na festivalu MENT 2019.
Peta izdaja ljubljanskega festivala Ment je bila najbogatejša doslej. Tako po številu koncertov, kot tudi po izboru tem na konferenčnem delu.
Tudi letos je bil Val 202 na festivalu Ment prisoten s terenskim studiem. Poleg dveh koncertnih posnetkov – domačih Haiku Garden (za intervju z njimi kliknite “poslušaj” nad naslovno fotografijo) in danskih Iceage – je naša ekipa izbrala in obdelala nekaj zanimivih tem s konferenčnega dela festivala.
Fotogalerijo dogajanja na Mentu najdete tukaj.
Nataša Štefe se je lotila problematike položaja žensk v glasbeni industriji.
Streaming oziroma spletno poslušanje glasbe je izjemno aktualna tema zadnjih nekaj let. V nekaterih zahodnih državah je ta že postal prevladujoč način poslušanja glasbe. Ne zgolj med mladimi. Na kak način se je to zgodilo in kaj streaming pomeni za (slovenske) glasbenike, je raziskoval Žiga Klančar.
Veliko ljudi odkriva novo glasbo tudi s pomočjo filmov in serij. Tudi oglasov. Večina bi zlahka iz rokava stresla vsaj eno skladbo, ki se jim je v spomin vtisnila zaradi določene scene v filmu, ali zaradi tega, kako lepo se je zlila z zgodbo nekega oglasa. Kako se to sploh zgodi? Eden od ljudi, ki se ukvarja prav s tem, je Marcus Linde. O vse večjem pomenu licenciranja glasbe za druge umetnosti se je z njim pogovarjal Jernej Sobočan.
V glasbeni industriji je bilo mentalno zdravje glasbenikov dolga leta tabu tema. Stigma. V zadnjem času, tudi zaradi smrti svetovno znanega didžeja Aviciija, je vse več glasbenikov in ljudi iz industrije zelo odkrito spregovorilo o svojem boju z izgorelostjo in depresijo. Zakaj do tega prihaja in kako je v Sloveniji, smo na Mentu povprašali psihologinjo Tiso Frelih, sicer dolgoletno tonsko mojstrico našega največjega rokovskega benda Siddharta.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov