Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa v sporni poljski klavnici

06.02.2019

Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave.

Poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak opisuje tri grozljive tedne, ki jih je pod krinko preživel v sporni poljski klavnici

Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave. Reportažo je objavil skupaj s Thomaszem Patoro.

Kako dolgo ste delali tam pod krinko?

V klavnici sem delal skoraj tri tedne. Dva tedna v dnevni izmeni, v kateri sem opravljal najslabša mesarska dela, ki jih ni hotel delati nihče drug. Po dveh tednih so me preselili v nočno izmeno. Takrat so se dogajale vse nezakonite stvari. Bolne krave so namreč ubijali ponoči. Za premestitev sem zaprosil sam, z izgovorom, da bi rad zaslužil več. Opozorili so me, da bo delo težaško, a sem jih vendarle prepričal.

Pa so vam verjeli, glede na to, da sklepam, da za mesarja najbrž niste bili ustrezno usposobljeni?

Nisem imel pravega znanja. Prebral sem nekaj starih učbenikov za mesarje in si ogledal nekaj dokumentarnih filmov. Šel sem tudi v nekaj drugih klavnic, da bi videl, kako delujejo. Spremenil sem tudi svoj videz, se preselil iz Varšave in enostavno nekega dne v začetku novembra potrkal na vrata klavnice. Predstavil sem se jim za mladeniča s težavnim življenjem in v iskanju fizičnega dela, ki bi se mu lahko popolnoma posvetil.

Prvič, ko sem prišel do njih, so mi rekli, da me bodo naslednji dan poklicali nazaj. Dali so mi tudi nekaj klobas. Ker me naslednji dan niso poklicali nazaj, sem jih znova obiskal in poskusil pritisniti nanje. Verjeli so mi in že naslednji dan sem lahko začel. Prvih nekaj dni je bilo res težkih. Na začetku sploh nisem znal pravilno držati noža, bil sem popoln začetnik.

Začeli ste torej v dnevni izmeni, potem presedlali v nočno … Vas je to, kar ste videli, presenetilo?

Že v prvih dveh tednih dela v dnevni izmeni sem videl veliko dokazov o njihovih nočnih dejavnostih. Zjutraj sem bil, denimo, odgovoren za pakiranje trupel za nadaljnji razrez.

Včasih sem jih moral tako rekoč “polepšati”. Šef mi je rekel: “Poglej, ta del je slab, tale je gnil, to moraš izrezati.” To meso smo pozneje označili kot meso zdravih krav brez kakršnih koli drugih oznak. Že čez dan sem torej videl nekaj manjših dokazov.

Enkrat ali dvakrat sem v skladišču videl tudi bolne krave. Svojega nadzornika sem vprašal, kaj se dogaja z njimi. Odvrnil je, da bo bolje, če sploh ne sprašujem. Pozneje mi je vseeno priznal, da so krave poškodovane, da imajo zlomljene noge, da je včasih še precej huje, a da je to zelo dober posel za klavnico.

Lahko opišete kakšen prizor, ki se vam je še posebej vtisnil v spomin?

Videl sem dva zares grozna prizora. Prvi je bil povezan s prvo kravo v moji prvi nočni izmeni. Potegnili so jo v klavnico, ven je prišla obglavljena. Od šoka sem ostal brez besed, nisem vedel, kaj se sploh dogaja, in za trenutek sem pozabil, da sem novinar pod krinko. Sploh nisem zmogel vprašati, zakaj je brez glave. Imamo posnetek z moje skrivne kamere, a je brez mojega komentarja, saj sem enostavno pozabil vprašati kar koli o tem, tako sem bil šokiran.

Drugi grozljiv prizor pa se je zgodil, ko so mi naročili, naj zaklanim kravam očistim želodce in izpraznim njihovo drobovje. Velikokrat sem pri čiščenju drobovja naletel na majhne ali večje zarodke v njih in zame je bilo to šokantno. Nisem vedel, kaj naj storim z njimi. Ko sem vprašal nadrejenega, kaj naj naredim s zarodkom telička v kravi, mi je le velel, naj ga vržem stran. In če ne bom zmogel sam, naj prosim koga za pomoč.

Vam po razkritju kdo grozi?

Zdaj nimam težav, nihče mi ni grozil, razen, seveda, nekaj spletnih nadlegovalcev, ki me obtožujejo, da bom uničil celotno poljsko mesno industrijo. Razen tega je vse v redu.

Sami ste z delom pod krinko odstrli en tak primer sporne prakse. Kako pogoste, domnevate, so sicer takšne prakse na Poljskem?

Do zdaj smo poročali o treh takšnih klavnicah. Leta 2013 je policija po naključju ustavila enega od tovornjakov iz teh klavnic. Temu je sledila obsežna preiskava, v kateri so preučevali izvor več kot sto ton spornega mesa, okuženega s salmonelo in še čim, odgovorni v podjetju pa so bili obsojeni na nekajletno zaporno kazen. Drug primer je bila naša odmevna reportaža, tretji pa je bil primer pred nekaj meseci, ko je policija prav tako ustavila tovornjak s spornim mesom, a se je odgovornim za zdaj uspelo izmuzniti roki zakona.

Po objavi naše reportaže so mediji razkrili še dve z njo povezani klavnici, od ljudipo vsej državi pa smo prejeli tudi ogromno drugih prijav sporne prakse. Oglašajo se nam mesarji, ki so bili priča kršenju zakonodaje in osnovnih predpisov. Problematika se v nasprotju s tem, kar trdi vlada, razteza po vsej državi, od vzhoda do zahoda.

Torej gre za precej pogostejšo prakso, kot nam skušajo prikazati. Če se vrneva na začetek – kako ste sploh dobili prvotno informacijo, namig?

Tega pa ne morem komentirati, svoje vire moram zaščititi.

Kakšen je bil odziv poljske javnosti, potem ko je izbruhnil škandal?

Takoj po objavi je sledil res neverjeten odziv. Tako rekoč v nekaj urah so novico objavili povsod. Ta reportaža je bila najbolj gledan izdelek naše medijske hiše v vsej njeni zgodovini. Kljub grozljivim prizorom, ki sem jih posnel, si jo je v nekaj urah ogledalo več sto tisoč ljudi. Ljudje so se odzvali res čustveno – z jezo, žalostjo … Spraševali so se, kako se lahko nekaj takega dogaja na Poljskem, in to v 21. stoletju. Poljska je eden od največjih izvoznikov govejega mesa v Evropi, ogromno živine se pase po naših tleh. Jo res obravnavamo tako, so se spraševali.

Zaradi tega, kako Poljska zastruplja celotno Evropsko unijo, so ljudje tako rekoč ponoreli. Besni so bili tudi zaradi tega, ker se policija tako dolgo ni zganila. Opozorili smo jih namreč nekaj tednov prej, preden smo objavili posnetke. A so se obotavljali … Šele po objavi naše reportaže so se odzvali.

Reportažo, ki je razkrila afero, lahko najdete tukaj.

Kaj, pričakujete, se bo na Poljskem zgodilo zdaj? Bo vlada kaj storila v zvezi s pomanjkanjem nadzora? Bo na terenu odslej več inšpektorjev?

Hm … Obljubljajo marsikaj, med drugim stalni videonadzor v vsaki klavnici. Sam si predvsem želim, da bi se obljub držali. Za zdaj je videti, kot da leporečijo zaradi škandala samega.

Kakšna pa je povprečna plača mesarja v takšnih klavnicah na Poljskem?

V dnevni izmeni sem dobival približno tri evre na uro, torej bi to zneslo približno 530 evrov na mesec. Nočna izmena je bila skoraj dvakrat bolje plačana, postavka na mesec znese tudi do 1000 evrov. Težko je najti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati takšno delo. Če ga že dobiš, ga moraš dobro plačati, da ti ne pobegne drugam. To delo ni lahko, ne morete si predstavljati, kako težko je ločiti meso od kosti.

Koliko govejega mesa pa Poljska pravzaprav izvozi?

Poljska izvozi približno 80 odstotkov svoje govedine …

Torej so štiri petine mesa, ki so ga na sporen način dobili v nezakoniti klavnici, poslali v tujino?

Ja, hipotetično, ja. Če upoštevamo nacionalno statistiko, ga je toliko potovalo na tuje.

V katero državo ga izvozite največ?

Največ ga je šlo po mojih podatkih v Francijo.

Poljska je po podatkih UM Comtrade leta 2017 izvozila 415 milijonov kilogramov govedine v skupni vrednosti milijarde in pol dolarjev. “Čeprav bi morali biti veterinarji v klavnici navzoči na vseh ključnih točkah zakola, sem videl le enega, pa še ta je urejal le administrativne zadeve,” je še dodal preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak, ki je skupaj s kolegom Tomaszem Patoro razkril odmevno afero z mesom.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa v sporni poljski klavnici

06.02.2019

Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave.

Poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak opisuje tri grozljive tedne, ki jih je pod krinko preživel v sporni poljski klavnici

Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave. Reportažo je objavil skupaj s Thomaszem Patoro.

Kako dolgo ste delali tam pod krinko?

V klavnici sem delal skoraj tri tedne. Dva tedna v dnevni izmeni, v kateri sem opravljal najslabša mesarska dela, ki jih ni hotel delati nihče drug. Po dveh tednih so me preselili v nočno izmeno. Takrat so se dogajale vse nezakonite stvari. Bolne krave so namreč ubijali ponoči. Za premestitev sem zaprosil sam, z izgovorom, da bi rad zaslužil več. Opozorili so me, da bo delo težaško, a sem jih vendarle prepričal.

Pa so vam verjeli, glede na to, da sklepam, da za mesarja najbrž niste bili ustrezno usposobljeni?

Nisem imel pravega znanja. Prebral sem nekaj starih učbenikov za mesarje in si ogledal nekaj dokumentarnih filmov. Šel sem tudi v nekaj drugih klavnic, da bi videl, kako delujejo. Spremenil sem tudi svoj videz, se preselil iz Varšave in enostavno nekega dne v začetku novembra potrkal na vrata klavnice. Predstavil sem se jim za mladeniča s težavnim življenjem in v iskanju fizičnega dela, ki bi se mu lahko popolnoma posvetil.

Prvič, ko sem prišel do njih, so mi rekli, da me bodo naslednji dan poklicali nazaj. Dali so mi tudi nekaj klobas. Ker me naslednji dan niso poklicali nazaj, sem jih znova obiskal in poskusil pritisniti nanje. Verjeli so mi in že naslednji dan sem lahko začel. Prvih nekaj dni je bilo res težkih. Na začetku sploh nisem znal pravilno držati noža, bil sem popoln začetnik.

Začeli ste torej v dnevni izmeni, potem presedlali v nočno … Vas je to, kar ste videli, presenetilo?

Že v prvih dveh tednih dela v dnevni izmeni sem videl veliko dokazov o njihovih nočnih dejavnostih. Zjutraj sem bil, denimo, odgovoren za pakiranje trupel za nadaljnji razrez.

Včasih sem jih moral tako rekoč “polepšati”. Šef mi je rekel: “Poglej, ta del je slab, tale je gnil, to moraš izrezati.” To meso smo pozneje označili kot meso zdravih krav brez kakršnih koli drugih oznak. Že čez dan sem torej videl nekaj manjših dokazov.

Enkrat ali dvakrat sem v skladišču videl tudi bolne krave. Svojega nadzornika sem vprašal, kaj se dogaja z njimi. Odvrnil je, da bo bolje, če sploh ne sprašujem. Pozneje mi je vseeno priznal, da so krave poškodovane, da imajo zlomljene noge, da je včasih še precej huje, a da je to zelo dober posel za klavnico.

Lahko opišete kakšen prizor, ki se vam je še posebej vtisnil v spomin?

Videl sem dva zares grozna prizora. Prvi je bil povezan s prvo kravo v moji prvi nočni izmeni. Potegnili so jo v klavnico, ven je prišla obglavljena. Od šoka sem ostal brez besed, nisem vedel, kaj se sploh dogaja, in za trenutek sem pozabil, da sem novinar pod krinko. Sploh nisem zmogel vprašati, zakaj je brez glave. Imamo posnetek z moje skrivne kamere, a je brez mojega komentarja, saj sem enostavno pozabil vprašati kar koli o tem, tako sem bil šokiran.

Drugi grozljiv prizor pa se je zgodil, ko so mi naročili, naj zaklanim kravam očistim želodce in izpraznim njihovo drobovje. Velikokrat sem pri čiščenju drobovja naletel na majhne ali večje zarodke v njih in zame je bilo to šokantno. Nisem vedel, kaj naj storim z njimi. Ko sem vprašal nadrejenega, kaj naj naredim s zarodkom telička v kravi, mi je le velel, naj ga vržem stran. In če ne bom zmogel sam, naj prosim koga za pomoč.

Vam po razkritju kdo grozi?

Zdaj nimam težav, nihče mi ni grozil, razen, seveda, nekaj spletnih nadlegovalcev, ki me obtožujejo, da bom uničil celotno poljsko mesno industrijo. Razen tega je vse v redu.

Sami ste z delom pod krinko odstrli en tak primer sporne prakse. Kako pogoste, domnevate, so sicer takšne prakse na Poljskem?

Do zdaj smo poročali o treh takšnih klavnicah. Leta 2013 je policija po naključju ustavila enega od tovornjakov iz teh klavnic. Temu je sledila obsežna preiskava, v kateri so preučevali izvor več kot sto ton spornega mesa, okuženega s salmonelo in še čim, odgovorni v podjetju pa so bili obsojeni na nekajletno zaporno kazen. Drug primer je bila naša odmevna reportaža, tretji pa je bil primer pred nekaj meseci, ko je policija prav tako ustavila tovornjak s spornim mesom, a se je odgovornim za zdaj uspelo izmuzniti roki zakona.

Po objavi naše reportaže so mediji razkrili še dve z njo povezani klavnici, od ljudipo vsej državi pa smo prejeli tudi ogromno drugih prijav sporne prakse. Oglašajo se nam mesarji, ki so bili priča kršenju zakonodaje in osnovnih predpisov. Problematika se v nasprotju s tem, kar trdi vlada, razteza po vsej državi, od vzhoda do zahoda.

Torej gre za precej pogostejšo prakso, kot nam skušajo prikazati. Če se vrneva na začetek – kako ste sploh dobili prvotno informacijo, namig?

Tega pa ne morem komentirati, svoje vire moram zaščititi.

Kakšen je bil odziv poljske javnosti, potem ko je izbruhnil škandal?

Takoj po objavi je sledil res neverjeten odziv. Tako rekoč v nekaj urah so novico objavili povsod. Ta reportaža je bila najbolj gledan izdelek naše medijske hiše v vsej njeni zgodovini. Kljub grozljivim prizorom, ki sem jih posnel, si jo je v nekaj urah ogledalo več sto tisoč ljudi. Ljudje so se odzvali res čustveno – z jezo, žalostjo … Spraševali so se, kako se lahko nekaj takega dogaja na Poljskem, in to v 21. stoletju. Poljska je eden od največjih izvoznikov govejega mesa v Evropi, ogromno živine se pase po naših tleh. Jo res obravnavamo tako, so se spraševali.

Zaradi tega, kako Poljska zastruplja celotno Evropsko unijo, so ljudje tako rekoč ponoreli. Besni so bili tudi zaradi tega, ker se policija tako dolgo ni zganila. Opozorili smo jih namreč nekaj tednov prej, preden smo objavili posnetke. A so se obotavljali … Šele po objavi naše reportaže so se odzvali.

Reportažo, ki je razkrila afero, lahko najdete tukaj.

Kaj, pričakujete, se bo na Poljskem zgodilo zdaj? Bo vlada kaj storila v zvezi s pomanjkanjem nadzora? Bo na terenu odslej več inšpektorjev?

Hm … Obljubljajo marsikaj, med drugim stalni videonadzor v vsaki klavnici. Sam si predvsem želim, da bi se obljub držali. Za zdaj je videti, kot da leporečijo zaradi škandala samega.

Kakšna pa je povprečna plača mesarja v takšnih klavnicah na Poljskem?

V dnevni izmeni sem dobival približno tri evre na uro, torej bi to zneslo približno 530 evrov na mesec. Nočna izmena je bila skoraj dvakrat bolje plačana, postavka na mesec znese tudi do 1000 evrov. Težko je najti ljudi, ki bi bili pripravljeni delati takšno delo. Če ga že dobiš, ga moraš dobro plačati, da ti ne pobegne drugam. To delo ni lahko, ne morete si predstavljati, kako težko je ločiti meso od kosti.

Koliko govejega mesa pa Poljska pravzaprav izvozi?

Poljska izvozi približno 80 odstotkov svoje govedine …

Torej so štiri petine mesa, ki so ga na sporen način dobili v nezakoniti klavnici, poslali v tujino?

Ja, hipotetično, ja. Če upoštevamo nacionalno statistiko, ga je toliko potovalo na tuje.

V katero državo ga izvozite največ?

Največ ga je šlo po mojih podatkih v Francijo.

Poljska je po podatkih UM Comtrade leta 2017 izvozila 415 milijonov kilogramov govedine v skupni vrednosti milijarde in pol dolarjev. “Čeprav bi morali biti veterinarji v klavnici navzoči na vseh ključnih točkah zakola, sem videl le enega, pa še ta je urejal le administrativne zadeve,” je še dodal preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak, ki je skupaj s kolegom Tomaszem Patoro razkril odmevno afero z mesom.


09.09.2021

Že 40 let pomagajo razlagati svet

40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.


08.09.2021

Praznik lutkovne umetnosti v Mariboru

V Mariboru se danes ob 17.uri z otvoritveno predstavo Nebo nad zemljo začenja 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki bo v štirih dneh predstavil 12 najboljših uprizoritev slovenskih lutkarjev. Osrednji nacionalni lutkovni festival, ki ga v sodelovanju z Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev vsaki dve leti v Mariboru organizira tamkajšnje lutkovno gledališče, predstavlja dosežke slovenske lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let. Za podrobnejše informacije o prazniku lutkovne umetnosti v Mariboru pa prisluhnite Brigiti Mohorič.


08.09.2021

Hologrami: koncertna prihodnost?

Pred kratkim je švedska zasedba ABBA presenetila z novico, da bo svet poleg novega albuma dočakal tudi turnejo zasedbe. A ne v obliki, kot smo je vajeni. Benny, Frida, Bjorn in Agnetha bodo na koncertih v Londonu lahko iz občinstva opazovali same sebe. Na odru bodo namreč njihove digitalne podobe oziroma abbatarji. Zelo poenostavljeno gre za "premetene odseve", in sicer ob pomoči projektorjev, kot so tisti v kinodvoranah, ter stekla, postavljenega na rob odra, ki tudi ustvarja tridimenzionalno podobo premikajočih se ljudi. To sicer ne bo prvi hologramski koncert v zgodovini. Eden najodmevnejših je bil koncert Tupaca Shakurja na festivalu Coachella pred skoraj desetletjem, pa tudi Michaela Jacksona oziroma njegov hologram smo lahko videli na podelitvi Billboardovih nagrad leta 2014. Zanimalo nas je, kaj o tem mislijo Slovenke in Slovenci, ali bi se odločili za tak koncert ter koga od slovenskih glasbenikov bi si želeli slišati v obliki holograma.


07.09.2021

Prvi mednarodni dan fair playa

Ob prvem mednarodnem dnevu fair playa smo pred mikrofon povabili dva vrhunska slovenska športnika, člana različnih generacij, oba znana tudi po svoji športni drži. Večkratni olimpijski prvak Miroslav Cerar je dolgoletni ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play, iz njegovih rok je lani štafetno palico prevzel smučarski skakalec Peter Prevc.


04.09.2021

Irsko-angleški konec tedna v Drami SNG Ljubljana

V SNG Drama Ljubljana se odvija irsko-angleški konec tedna. Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se zdaj uresničuje pred živim občinstvom. V Mali Drami so premierno uprizorili predstavo Učinek, ki s temo depresije v zrcalu medicinske in farmacevtske doktrine odpira vprašanje, kakšna je resnica na zapletenem križišču različnih strokovnih stališč ter človekovih osebnih želja, strahov in stisk. Na Veliki oder pa premierno prihaja, kot pravijo, absurdistično-distopična enodejanka z naslovom Konec igre dramatika Samuela Becketta.


04.09.2021

Evgen Čopi Gorišek

Kako mu je Instagram na glavo obrnil življenje, ali natančneje, kako ga je zavrtel v smeri, da se od svojega dela sedaj lahko preživlja, kakšne spremembe je to zanj prineslo, zakaj je na platnu upodobil Rockyja Balboo in zakaj (še) ne bo Luke Dončiča? Kaj mu je dalo ustvarjanje v atelju v Rogu pa tudi to, zakaj so zaščitni znak njegovih del nasmeški. In to zamegljeni.


04.09.2021

Smaragdni raj

V Kinogledališču Tolmin so premierno predvajali dokumentarni film Smaragdni raj, ki govori o muharjenju in lepotah doline Soče.Avtor Avstrijec Laurens Bubendorfer, ki se je pred petimi leti preselil v Posočje, ga je skupaj z ekipo ustvarjal več kot šest let. V prvoosebni pripovedi predstavi naravno bogastvo doline s poudarkom na soški postrvi, obenem pa izpostavlja trajnostno ohranjanje narave. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.


04.09.2021

Mladi ambasadorji evropskega filma na Beneškem filmskem festivalu

Lev Slivnik, 22-letnik, ki je na Lido pripotoval s Škotske, kjer na eni izmed edinburghški univerz študira zgodovino ter teorijo filma in teatra, skupaj s sedemindvajsetimi mladimi ljubitelji filma med 18. in 25. letom, predstavlja slovenskega člana najmlajše festivalske žirije Giornate degli Autori. Sestavljajo jo predstavniki iz različnih evropskih držav. Njihov glas pa šteje tudi pri podelitvi evropske filmske nagrade Lux.


02.09.2021

Instagram skupnosti: Gajstnice

Velikokrat smo kritični do družbenih omrežij, vendar ima vsaka stvar tako dobre kot slabe strani. In ena izmed dobrih so gotovo skupnosti, ki nastajajo na Instagramu. V četrtem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil Gajstnice. Gre za 1. vseslovenski profil, ki predstavlja govor in govorice gajstnih Slovencev. Z ekipo, ki ustvarja vsebine za profil, smo se pogovarjali o nastanku profila in o tem, kako vztrajajo kljub množici profilov, ki vzniknejo in hitro zamrejo, pa tudi o fenomenu influencerstva.


01.09.2021

Zame je prvi šolski dan zelo pomemben, ker takrat otroci prvič spoznajo učiteljico

Ob začetku šolskega leta nam je svoj pogled na izzive predstavila Nina Jelen, učiteljica 5. razreda na Osnovni šoli Ivana Skvarče iz Zagorja ob Savi, ki je v okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" zmagala na slovenskem izboru za najboljšega učitelja. Svoje učence zna navdušiti in v njih vzbuditi zanimanje, kar je zahtevna naloga. Poudarja, da imajo učitelji veliko moč, da otroke pridobijo na svojo stran in jih motivirajo. Če jih učitelj spoštuje in upošteva, je lahko v razredu ena velika harmonija.


01.09.2021

Izzivi šolskega leta za učence in dijake

Začenja se novo šolsko leto in upamo lahko, da bo pa letos resnično ostalo le pri enem prvem šolskem dnevu. Kot poroča STA, se izobražuje skoraj 194.000 učencev in 76.000 dijakov. Prvi šolski dan je druženje, je obujanje poletnih spominov, pa tudi skrbi za prihodnost. Ustavili smo se na ljubljanskih ulicah, danes zjutraj, pred začetkom pouka pa smo šolsko atmosfero ujeli še na Gimnaziji Ledina in na Osnovni šoli Prežihovega Voranca. Kakšna pričakovanja imajo otroci in mladostniki, kakšni izzivi jih čakajo? Bi se raje šolali na daljavo ali pogrešajo šolo v živo?


31.08.2021

Ljubljanski kongres 1821

"Ljubljana je kot predsoba udobnega stanovanja," je januarja 1821 zapisal avstrijski zunanji minister Metternich. Dvesto let po kongresu, zaradi katerega je Ljubljana za štiri mesece postala središče svetovne politike, Tatjana Pirc išče zanimivosti, tudi žgečkljive, predvsem pa dejstva, razlage in primerjave tistih burnih časov z današnjimi. Sogovornika: mag. Janez Polajnar, avtor razstave Rdeče in črno v Mestnem muzeju Ljubljana, in dolgoletni turistični vodnik Gregor Zupan.


31.08.2021

Turistično-informacijski center Ptuj

Pogovarjali smo se s Katjo Ertl s Turistično-informacijskega centra Ptuj, zadolženo za razvoj turizma in kakovost.


31.08.2021

Upam, da bom sploh uspela spoznati nove sošolce

Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.


26.08.2021

Ob 108. rojstnem dnevu Borisa Pahorja

Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 108. rojstni dan. Zamejski pisatelj svetu sledi predvsem s pomočjo radia, saj brati žal ne more več. In o čem bi pisal, če bi še lahko? "Napisal bi roman o ljubezni. O ljubezni 'po starem', od srca, ker ta povezuje ljudi."


26.08.2021

Instagram skupnosti: @ministry.for.wtf

V tretjem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil @ministry.for.wtf. Profil se je začel z zabavnimi memi iz življenja mladega zdravnika, času epidemije pa je postal varen pristan za veliko sledilcev. Z Davidom Zupančičem, ustanoviteljem skupnosti, smo se pogovarjali o nastanku profila, prelomu, ko se je iz anonimnega ustvarjalca vsebin predstavil svojim sledilcem, in o tem, kako medicino komunicirati na Instagramu.


24.08.2021

Kako mladim približati tehniko?

Naj ugibamo: trenutno sedite za računalniškim zaslonom, se vozite v avtu, hodite po pločniku, okopavate vrt. Kaj povezuje vsa našteta opravila? Za to, da jih lahko opravljate, so zaslužni tudi strojniki. Njihovo delovanje oziroma področje bomo danes vzeli pod drobnogled. Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo je namreč pretekli teden potekala osma poletna šola strojništva. Obiskali smo različne delavnice in se naučili, kje vse nas spremljajo zakonitosti strojništva.


21.08.2021

Ana Tasič o reševanju prebežnikov iz Afganistana

Afganistan je doživel novo prelomno točko v svoji zgodovini. Po ponovnem talibanskem prevzemu oblasti se zdaj svetovna javnost in domačini sprašujejo, kakšno obdobje je pred njimi. Pred nekaj leti je v regiji Bamyan v bližini glavnega mesta Kabul svojo prostovoljsko misijo začela Ana Tasič, kot nekdanja smučarka je domačinom pomagala vzpostaviti smučarski klub. V pogovoru z Mariborčanko, ki se zdaj trudi ogrožene posameznike spraviti iz države, se sprašujemo o odzivih domačinov in svetovne javnosti na novo obdobje talibanskega upravljanja z državo, strahovih žensk in etničnih manjšin pred ponovnim nasiljem, razmišljamo pa tudi o storjenih napakah in vlogi Slovenije v zadnji 20 let trajajoči vojni.


19.08.2021

Instagram skupnosti: Mamina zgodba

Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Druga je skupnost, ki se je razvila okoli profila Mamina zgodba


19.08.2021

Vsak se je kdaj navduševal nad profesorjem Baltazarjem, poskusi, eksplozijami

Da se znajdeš v skupini najboljših štirih, moraš najprej opraviti izbirni test, na katerega vsaka srednja šola pošlje določeno število dijakov. Če se odrežeš najbolje, greš še skozi tri testiranja, kjer pri vsakem odpade določeno število dijakov. Ko preživiš tudi te preizkuse, pristaneš v skupini olimpijcev, tistih, ki bodo zastopali Slovenijo. A tokrat ne v športu, temveč v - kemiji. Patrik Žnidaršič, Simon Bukovšek, Jernej Birk in Vid Kavčič so letošnja slovenska kemijska bera. Prva dva srebrna, tretji bronast, četrti s častno omembo. Žal so se Mednarodne kemijske olimpijade udeležili na daljavo, tako da so bili - kot sami zatrdijo - predvsem prikrajšani za dobro japonsko hrano. Spregovorili so o kemiji, ki je vse okrog nas, tekmovanju, eksperimentiranju z različnimi barvnimi napitki in profesorju Baltazarju kot navdihu.


Stran 13 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov