Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Intervju: Raul Midón

14.04.2019

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midon je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Jose Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju na naši spletni strani.

Ameriški kantavtor Raul Midón z glasom oponaša trobento, sočasno z eno roko ubira strune kitare, z drugo udarja ritem po bongih. Ko zapoje, poslušalec onemi. Od rojstva je slep, zato glasbo posluša

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa je oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midón je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Joseja Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju! 

Dober dan, sem Raul Midón in poslušate Val 202!

Raul Midón, ste tudi radioamater, tam se podpisujete z Morsejevo abecedo.

Ja, Morsejevo abecedo sem moral usvojiti, ko sem delal licenco za radioamaterja. To je umirajoča spretnost, znanje, ki je bilo včasih zahtevano za kapitana ladje, če si šel v mornarico in podobno.

Veliko se je spremenilo s prihodom interneta. Poslušala sem intervju, v katerem ste dejali, da je internet spremenil vse, zlasti študij. Ta je bil za vas veliko bolj zahteven, kar se tiče dostopa do študijske literature.

Oh! Če bi imel na fakulteti dostop do tehnologije, do katere ga imamo danes, bi bilo vse neskončno bolj preprosto. Za slepo osebo je bil obisk knjižnice včasih zelo naporen, nekdo ti je moral pomagati iskati gradivo. Zdaj greš na internet, kjer je večina stvari takoj dostopnih in jih lahko bereš kar prek spleta.

Podobno velja za učenje glasbe prek spleta, veliko glasbenikov je youtubovskih samoukov. Vi te možnosti niste imeli.

Sam sem zelo skeptičen do učenja glasbe prek Youtuba. Mislim, da se sicer lahko priučiš nekaterih stvari, a sem prepričan, da ne bo video nikoli nadomestil inštrukcij na štiri oči. Če želiš postati vrhunski glasbenik, mojster, rabiš inštrukcije z drugo osebo, Youtube video tega ne more nadomestiti.

Kdo so bili vaši mentorji? Oče?

Vsekakor moj oče, imel sem tudi številne učitelje, od šestega leta naprej in vse do študijskih časov. Zelo so mi pomagali.

Kaj pa vaši glasbeni kolegi? Sodelovali ste s Shakiro, Josejem Felicianom, Juliem Iglesiasom, Steviejem Wonderjem in drugimi. Začeli pa ste kot studijski glasbenik.  

Začel sem v barih in restavracijah, šele nato sem postal studijski glasbenik. Kar je odlično, saj ne potuješ, temveč se zapreš v studio in snemaš tuje plošče. To je tudi plačano veliko bolje kot igranje v klubih.

Ste se veliko naučili ob delu na tujih ploščah?

Absolutno, ogromno. Najprej sem se naučil, kako deluje studio. Močno se razlikuje od igranja v živo, saj delo temelji na podrobnostih. Ljudje, ki niso vajeni studijskega zvoka, si na ušesa poveznejo slušalke in naenkrat slišijo vsako podrobnost, vsak zvok. To je strašljivo! Slišiš drobceni zvok prstov, svoje lastno dihanje in glas. Zahteva torej posebne spretnosti.

Katero sodelovanje je bilo najbolj plodno? Oziroma sodelovanje s katerim glasbenikom vam je najbolj ostalo v spominu?

Vsekakor je bilo sodelovanje s Herbiejem Hancockom zame zelo pomembno, sodelovala sva na njegovi plošči Possibilities. Tudi delo s Steviejem Wonderjem je bilo izredno, ko je z mano zapel skladbo Expressions of Love. Ah, veliko jih je. Zelo sem bil navdušen, ko sem sodeloval z Dianne Reeves, snemal sem na svojem domu, prišla je in odpela …

Dianne Reeves je vaša najljubša pevka, kajne?

Vsekakor. Ona je ena najboljših pevk na svetu.

Raul Midón, tudi sami ste izjemen vokalist in imitator. Oponašate trobento, čemur pa ne moremo reči “scat singing” oziroma improvizirano petje … Po čem se razlikuje?

Improvizirano petje je termin, ki ga ne uporabljam, ker običajno vključuje veliko zlogov *poje*. Sam na nek način počnem tudi to, a raje improviziram na nivoju instrumentalistov. V preteklosti je bilo improvizirano petje na srednjem nivoju, standardi niso bili ravno visoki. Morda se je to spremenilo tudi, ko sem posnel viralni video, v katerem pojem Giant Steps v vseh tonovskih načinih. Improviziral sem. To je torej nekaj, kar je za vokaliste skoraj nemogoče. Se pa vsi dobri oziroma odlični instrumentalisti v nekem trenutku naučijo zaigrati skladbo Giant Steps. Sam sem si torej zastavil izziv, kako improvizirati to skladbo. Ne, kako posnemati solo, temveč v tistem trenutku improvizirati, spontano zapeti.

Vaš obraz se pri improvizaciji popolnoma spremeni. Ko ste odpeli lestvico, ste imeli drugačen izraz. Kako se počutite, ko improvizirate na koncertu?

*smeh* Ko je dobro, je to najboljši občutek na svetu. Nastop usmerja transcendentnost trenutka. Če ti uspeta dva, trije dobri trenutki na koncert, si dosegel vse!

Prej ste pripovedovali o radiu, do njega gojite posebne občutke. Kot otrok ste poslušali radio in v veliko skladbah opisujete te trenutke iz otroštva, med drugim tudi svoje sanje, kako v njih bežite, tečete.

Ja, radio je bil zaradi več razlogov izredno pomemben del mojega življenja. Živeli smo v zelo ruralnem predelu Nove Mehike, nismo mogli kar skočiti v avto in se odpeljati v klub, kot tisti, ki so živeli v New Yorku ali Los Angelesu. Radio je omogočal dostop do glasbe. Potem je tukaj še moja fascinacija z radijsko tehnologijo. Ponoči, ko je bila atmosfera ravno pravšnja, si lahko ujel signal iz oddaljenih krajev. Ne nujno le ponoči, včasih si lahko ujel zvok z drugega konca sveta. To je povezano z ionosfero. Skratka, kot petletni otrok sem dobil kratkovalovni radijski sprejemnik in ga poslušal.  

Se spomnite kakšne melodije ali izvajalcev? Verjetno je veliko nostalgije …

Seveda! Oye Coma Va je bila uspešnica v času mojega odraščanja. Spomnim se tudi melodij kratkovalovnih radijev. Vsaka zvezna država je imela svojo melodijo, verjetno so bile nacionalne himne. Samo slišal sem to melodijo in prepoznal državo!

Raul Midón, pojete tudi v španščini. Je bolj ekspresivna od angleščine?

Veliko bolj. Je bolj poetična, z manj besedami poveš več. Španščina se razlikuje tudi v vokalih, je bolj odprta.

In tudi ritem, kajne? Sami kombinirate prvine jazza, flamenka …

Ja. Jazz, flamenko, salso, afrokubanske ritme, tango in tako dalje.

Igrate tudi številne instrumente; od bonga do banja. Kako ste se naučili vseh teh inštrumentov, gre verjetno prav za številne glasbene vplive, s katerimi ste odraščali.  

V veliko primerih igram te inštrumente tako dobro, da lahko počnem, kar hočem. Nimam se za mojstra banja, a ga igram. Ko sem igral s Shakiro, sem igral mandolino. Ne, ker bi bil vrhunski, a sem želel nastopati v njeni zasedbi. Skratka, priložnostno igram marsikaj.

Če se vrneva k španščini, izmislili ste si zanimivo besedo tembererana in jo uglasbili. Pravzaprav gre za vaše otroške sanje, ki ste jih opisali z zvokom, z besedilom.

Temebererana … Kot otrok sem sanjal zelo žive sanje. Opisal sem jih svojemu očetu, ki se je zanje zelo zanimal, tudi zato sem si jih tako zapomnil. Tembererana je izmišljena dežela in je hkrati ime njenih prebivalcev. V resnici je oddaljena energija. Ti prebivalci so imeli svojo energijo: nekateri so bili dobri, drugi slabi. Kot v vsaki otroški pravljici. Skladbo sem posnel. Res je izvrstna, posneti so inštrumenti argentinske tradicionalne glasbe, namesto bobnov in bas kitare so bongi …

To je torej carnavalito?

Tako je! Ritmično je to carnavalito.

Raul Midón, živimo v vizualni družbi. Kako vi dojemate to vizualnost v glasbi?

Ah … To je trn v moji peti. Ustvarjanje videoglasbe … Razumem, da je to del današnje družbe, da tako konzumiramo in celo poslušamo glasbo, a s tem nisem pomirjen. Ne razumem, zakaj rabi glasba film, posnetek. Mozart ne rabi videa, Beethoven ne rabi videa. Poslušaš ju! Zakaj rabimo video material z glasbo?

A vendar imate Instagram profil!

Vem. V tem sodelujem, a precej zadržano.

Objavljate celo fotografije svoje mačke Noodles.

Res je. No, to počnejo drugi. Nekako sodelujem, a … Ah. Vsakič, ko snemamo videospot, bleh. Nekateri ljudje v tem uživajo, sam pač to počnem, ker mi tako narekujejo. Nekateri se s tem izražajo, zame je to del glasbenega posla. Rad imam glasbo, ne pa videospotov.

Raul Midón, sama vas dojemam kot odličnega tekstopisca, pripovedovalca zgodb. Bob Dylan je za to prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Vem, da to ni najnovejša novica, a vendar, kaj si mislite o tej nagradi?

Verjetno si jo je zaslužil. Je izredno nadarjen in mislim, da je vplival na vsakega tekstopisca, ki ga poznam. Sam pisanje besedil jemljem zelo resno. Pisanje glasbe je veliko bolj enostavno od pisanja besedil. Tudi zato veliko berem. Če želim pisati, moram brati.

Kaj berete? Klasike?

Vse živo. Tudi klasike! Sem velik oboževalec Nabokova. Berem tudi trilerje … Včeraj sem ravno prebral Carlosa Castanedo, z njim se zlahka povežem. Gre za energijo, točno to je Tembererana, nagovarja me na poseben način.

Raul Midón, se imate za poeta, glasbenika ali je to dvoje neločljivo?

Ne vem, ali sem napisal dovolj, da bi si rekel poet. Morda … Mislim, da bi moral napisati več, da bi se lahko oklical za poeta. Skušam pa pisati vsak dan. Pišem dnevnik, zapisujem ideje, če so še tako neumne. Enako velja za skladbe. Od desetih, ki jih napišem, so tri res dobre, dve imata potencial, nekatere pa … Ne funkcionirajo. Gre torej za proces, za nekaj, kar moraš početi. Se pa zgodi tudi, da neka skladba ne funkcionira, ko jo poslušaš pozneje, pa ti je res všeč!

Pred mesecem dni ste imeli rojstni dan.

Da, star sem bil 53 let.

Ko se ozrete nazaj, obžalujete kaj, kar ste storili oziroma česar niste?

Zelo malo stvari obžalujem. Vesel sem, da sem si lahko ustvaril življenje, v katerem delam zase, v katerem sem svoboden. Nihče mi ne narekuje, katere skladbe moram igrati, kaj moram posneti ali zapeti. To je bolj pomembno kot slava ali denar. Obžalujem morda, da nisem šel na Kitajsko, ko sem imel priložnost. Sicer pa … Ne. Počel sem, kar sem želel, počnem, kar si želim.

V glasbenem smislu: ste si česa zelo želeli, pa vam (še) ni uspelo?

Ja … Želel bi si delati s Princem ali z Milesom Davisom.

S kom, ki še živi?

Mogoče Chick Corea. Sodeloval sem s številnimi glasbeniki, s katerimi sem si želel sodelovati, gotovo pa je še kdo, ki se ga zdaj ne spomnim.

Raul Midón, bi mi za konec odigrali lestvico, improvizirano trobento?

*improvizirana trobenta z vokalom* Odpel sem vam tri oziroma štiri lestvice!


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


Intervju: Raul Midón

14.04.2019

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midon je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Jose Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju na naši spletni strani.

Ameriški kantavtor Raul Midón z glasom oponaša trobento, sočasno z eno roko ubira strune kitare, z drugo udarja ritem po bongih. Ko zapoje, poslušalec onemi. Od rojstva je slep, zato glasbo posluša

Ameriški kantavtor Raul Midón se je rodil v ruralni vasici v ameriški zvezni državi Nova Mehika, kmalu po rojstvu pa je oslepel. Vizualna kultura ga tako ne gane, pravi, da Mozart in Beethoven nista potrebovala videospotov, njuno glasbo se posluša. Ustvarjalec posluša svet, uglasbil je svoje otroške sanje, najraje pa zapoje v španščini. Ta je bolj ekspresivna od angleščine, pripoveduje, da lahko z manj besedami v tem jeziku poveš veliko več. Raul Midón je bil sprva studijski in koncertni glasbenik za Shakiro, Joseja Feliciana, Julia Iglesiasa in druge, pozneje je kot samostojni ustvarjalec sodeloval z Richardom Bono, Steviejem Wonderjem, Herbiejem Hancockom in drugimi. Dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado Grammy, med največje dosežke pa si šteje, da je svoboden ustvarjalec. Intervju je v izvirniku, vabljeni k poslušanju in branju! 

Dober dan, sem Raul Midón in poslušate Val 202!

Raul Midón, ste tudi radioamater, tam se podpisujete z Morsejevo abecedo.

Ja, Morsejevo abecedo sem moral usvojiti, ko sem delal licenco za radioamaterja. To je umirajoča spretnost, znanje, ki je bilo včasih zahtevano za kapitana ladje, če si šel v mornarico in podobno.

Veliko se je spremenilo s prihodom interneta. Poslušala sem intervju, v katerem ste dejali, da je internet spremenil vse, zlasti študij. Ta je bil za vas veliko bolj zahteven, kar se tiče dostopa do študijske literature.

Oh! Če bi imel na fakulteti dostop do tehnologije, do katere ga imamo danes, bi bilo vse neskončno bolj preprosto. Za slepo osebo je bil obisk knjižnice včasih zelo naporen, nekdo ti je moral pomagati iskati gradivo. Zdaj greš na internet, kjer je večina stvari takoj dostopnih in jih lahko bereš kar prek spleta.

Podobno velja za učenje glasbe prek spleta, veliko glasbenikov je youtubovskih samoukov. Vi te možnosti niste imeli.

Sam sem zelo skeptičen do učenja glasbe prek Youtuba. Mislim, da se sicer lahko priučiš nekaterih stvari, a sem prepričan, da ne bo video nikoli nadomestil inštrukcij na štiri oči. Če želiš postati vrhunski glasbenik, mojster, rabiš inštrukcije z drugo osebo, Youtube video tega ne more nadomestiti.

Kdo so bili vaši mentorji? Oče?

Vsekakor moj oče, imel sem tudi številne učitelje, od šestega leta naprej in vse do študijskih časov. Zelo so mi pomagali.

Kaj pa vaši glasbeni kolegi? Sodelovali ste s Shakiro, Josejem Felicianom, Juliem Iglesiasom, Steviejem Wonderjem in drugimi. Začeli pa ste kot studijski glasbenik.  

Začel sem v barih in restavracijah, šele nato sem postal studijski glasbenik. Kar je odlično, saj ne potuješ, temveč se zapreš v studio in snemaš tuje plošče. To je tudi plačano veliko bolje kot igranje v klubih.

Ste se veliko naučili ob delu na tujih ploščah?

Absolutno, ogromno. Najprej sem se naučil, kako deluje studio. Močno se razlikuje od igranja v živo, saj delo temelji na podrobnostih. Ljudje, ki niso vajeni studijskega zvoka, si na ušesa poveznejo slušalke in naenkrat slišijo vsako podrobnost, vsak zvok. To je strašljivo! Slišiš drobceni zvok prstov, svoje lastno dihanje in glas. Zahteva torej posebne spretnosti.

Katero sodelovanje je bilo najbolj plodno? Oziroma sodelovanje s katerim glasbenikom vam je najbolj ostalo v spominu?

Vsekakor je bilo sodelovanje s Herbiejem Hancockom zame zelo pomembno, sodelovala sva na njegovi plošči Possibilities. Tudi delo s Steviejem Wonderjem je bilo izredno, ko je z mano zapel skladbo Expressions of Love. Ah, veliko jih je. Zelo sem bil navdušen, ko sem sodeloval z Dianne Reeves, snemal sem na svojem domu, prišla je in odpela …

Dianne Reeves je vaša najljubša pevka, kajne?

Vsekakor. Ona je ena najboljših pevk na svetu.

Raul Midón, tudi sami ste izjemen vokalist in imitator. Oponašate trobento, čemur pa ne moremo reči “scat singing” oziroma improvizirano petje … Po čem se razlikuje?

Improvizirano petje je termin, ki ga ne uporabljam, ker običajno vključuje veliko zlogov *poje*. Sam na nek način počnem tudi to, a raje improviziram na nivoju instrumentalistov. V preteklosti je bilo improvizirano petje na srednjem nivoju, standardi niso bili ravno visoki. Morda se je to spremenilo tudi, ko sem posnel viralni video, v katerem pojem Giant Steps v vseh tonovskih načinih. Improviziral sem. To je torej nekaj, kar je za vokaliste skoraj nemogoče. Se pa vsi dobri oziroma odlični instrumentalisti v nekem trenutku naučijo zaigrati skladbo Giant Steps. Sam sem si torej zastavil izziv, kako improvizirati to skladbo. Ne, kako posnemati solo, temveč v tistem trenutku improvizirati, spontano zapeti.

Vaš obraz se pri improvizaciji popolnoma spremeni. Ko ste odpeli lestvico, ste imeli drugačen izraz. Kako se počutite, ko improvizirate na koncertu?

*smeh* Ko je dobro, je to najboljši občutek na svetu. Nastop usmerja transcendentnost trenutka. Če ti uspeta dva, trije dobri trenutki na koncert, si dosegel vse!

Prej ste pripovedovali o radiu, do njega gojite posebne občutke. Kot otrok ste poslušali radio in v veliko skladbah opisujete te trenutke iz otroštva, med drugim tudi svoje sanje, kako v njih bežite, tečete.

Ja, radio je bil zaradi več razlogov izredno pomemben del mojega življenja. Živeli smo v zelo ruralnem predelu Nove Mehike, nismo mogli kar skočiti v avto in se odpeljati v klub, kot tisti, ki so živeli v New Yorku ali Los Angelesu. Radio je omogočal dostop do glasbe. Potem je tukaj še moja fascinacija z radijsko tehnologijo. Ponoči, ko je bila atmosfera ravno pravšnja, si lahko ujel signal iz oddaljenih krajev. Ne nujno le ponoči, včasih si lahko ujel zvok z drugega konca sveta. To je povezano z ionosfero. Skratka, kot petletni otrok sem dobil kratkovalovni radijski sprejemnik in ga poslušal.  

Se spomnite kakšne melodije ali izvajalcev? Verjetno je veliko nostalgije …

Seveda! Oye Coma Va je bila uspešnica v času mojega odraščanja. Spomnim se tudi melodij kratkovalovnih radijev. Vsaka zvezna država je imela svojo melodijo, verjetno so bile nacionalne himne. Samo slišal sem to melodijo in prepoznal državo!

Raul Midón, pojete tudi v španščini. Je bolj ekspresivna od angleščine?

Veliko bolj. Je bolj poetična, z manj besedami poveš več. Španščina se razlikuje tudi v vokalih, je bolj odprta.

In tudi ritem, kajne? Sami kombinirate prvine jazza, flamenka …

Ja. Jazz, flamenko, salso, afrokubanske ritme, tango in tako dalje.

Igrate tudi številne instrumente; od bonga do banja. Kako ste se naučili vseh teh inštrumentov, gre verjetno prav za številne glasbene vplive, s katerimi ste odraščali.  

V veliko primerih igram te inštrumente tako dobro, da lahko počnem, kar hočem. Nimam se za mojstra banja, a ga igram. Ko sem igral s Shakiro, sem igral mandolino. Ne, ker bi bil vrhunski, a sem želel nastopati v njeni zasedbi. Skratka, priložnostno igram marsikaj.

Če se vrneva k španščini, izmislili ste si zanimivo besedo tembererana in jo uglasbili. Pravzaprav gre za vaše otroške sanje, ki ste jih opisali z zvokom, z besedilom.

Temebererana … Kot otrok sem sanjal zelo žive sanje. Opisal sem jih svojemu očetu, ki se je zanje zelo zanimal, tudi zato sem si jih tako zapomnil. Tembererana je izmišljena dežela in je hkrati ime njenih prebivalcev. V resnici je oddaljena energija. Ti prebivalci so imeli svojo energijo: nekateri so bili dobri, drugi slabi. Kot v vsaki otroški pravljici. Skladbo sem posnel. Res je izvrstna, posneti so inštrumenti argentinske tradicionalne glasbe, namesto bobnov in bas kitare so bongi …

To je torej carnavalito?

Tako je! Ritmično je to carnavalito.

Raul Midón, živimo v vizualni družbi. Kako vi dojemate to vizualnost v glasbi?

Ah … To je trn v moji peti. Ustvarjanje videoglasbe … Razumem, da je to del današnje družbe, da tako konzumiramo in celo poslušamo glasbo, a s tem nisem pomirjen. Ne razumem, zakaj rabi glasba film, posnetek. Mozart ne rabi videa, Beethoven ne rabi videa. Poslušaš ju! Zakaj rabimo video material z glasbo?

A vendar imate Instagram profil!

Vem. V tem sodelujem, a precej zadržano.

Objavljate celo fotografije svoje mačke Noodles.

Res je. No, to počnejo drugi. Nekako sodelujem, a … Ah. Vsakič, ko snemamo videospot, bleh. Nekateri ljudje v tem uživajo, sam pač to počnem, ker mi tako narekujejo. Nekateri se s tem izražajo, zame je to del glasbenega posla. Rad imam glasbo, ne pa videospotov.

Raul Midón, sama vas dojemam kot odličnega tekstopisca, pripovedovalca zgodb. Bob Dylan je za to prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Vem, da to ni najnovejša novica, a vendar, kaj si mislite o tej nagradi?

Verjetno si jo je zaslužil. Je izredno nadarjen in mislim, da je vplival na vsakega tekstopisca, ki ga poznam. Sam pisanje besedil jemljem zelo resno. Pisanje glasbe je veliko bolj enostavno od pisanja besedil. Tudi zato veliko berem. Če želim pisati, moram brati.

Kaj berete? Klasike?

Vse živo. Tudi klasike! Sem velik oboževalec Nabokova. Berem tudi trilerje … Včeraj sem ravno prebral Carlosa Castanedo, z njim se zlahka povežem. Gre za energijo, točno to je Tembererana, nagovarja me na poseben način.

Raul Midón, se imate za poeta, glasbenika ali je to dvoje neločljivo?

Ne vem, ali sem napisal dovolj, da bi si rekel poet. Morda … Mislim, da bi moral napisati več, da bi se lahko oklical za poeta. Skušam pa pisati vsak dan. Pišem dnevnik, zapisujem ideje, če so še tako neumne. Enako velja za skladbe. Od desetih, ki jih napišem, so tri res dobre, dve imata potencial, nekatere pa … Ne funkcionirajo. Gre torej za proces, za nekaj, kar moraš početi. Se pa zgodi tudi, da neka skladba ne funkcionira, ko jo poslušaš pozneje, pa ti je res všeč!

Pred mesecem dni ste imeli rojstni dan.

Da, star sem bil 53 let.

Ko se ozrete nazaj, obžalujete kaj, kar ste storili oziroma česar niste?

Zelo malo stvari obžalujem. Vesel sem, da sem si lahko ustvaril življenje, v katerem delam zase, v katerem sem svoboden. Nihče mi ne narekuje, katere skladbe moram igrati, kaj moram posneti ali zapeti. To je bolj pomembno kot slava ali denar. Obžalujem morda, da nisem šel na Kitajsko, ko sem imel priložnost. Sicer pa … Ne. Počel sem, kar sem želel, počnem, kar si želim.

V glasbenem smislu: ste si česa zelo želeli, pa vam (še) ni uspelo?

Ja … Želel bi si delati s Princem ali z Milesom Davisom.

S kom, ki še živi?

Mogoče Chick Corea. Sodeloval sem s številnimi glasbeniki, s katerimi sem si želel sodelovati, gotovo pa je še kdo, ki se ga zdaj ne spomnim.

Raul Midón, bi mi za konec odigrali lestvico, improvizirano trobento?

*improvizirana trobenta z vokalom* Odpel sem vam tri oziroma štiri lestvice!


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


17.12.2020

Citati iz filmov

Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/


16.12.2020

Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo

Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo.  "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev.  "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica 


15.12.2020

Mlinarja o časih, ko smo hodili "zdoma"

Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.


14.12.2020

Leto 2020 mi je prineslo doživljensko prijateljico

Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.


10.12.2020

Lanski sneg v Planici - kako shranjevati sneg skozi celo leto

V Planici so obiskovalci in gledalci vajeni bele snežne kulise, ki je odlično ozadje tekmam v smučarskih poletih. A letošnje tekme na svetovnem prvenstvu so nekaj posebnega, saj potekajo sredi decembra, to pa je za Planico neobičajen termin. Vremenskih zagotovil za zadostno količino snega torej ni bilo, zato so se organizatorji morali pripraviti in shraniti sneg, ki je zapadel prejšnjo zimo. A kako sneg sploh shranjujejo in kako ga lahko ponovno uporabijo? Strokovnjaki in vremenoslovci v Planici razložijo sistem in zahteve shranjevanja snega.


09.12.2020

Lennon in jaz, 40 let pozneje

Pred 40 leti je pred poslopjem večstanovanjske zgradbe Dakota, v zahodnem delu Manhattna, Mark Chapman dvakrat v hrbet in dvakrat v rame ustrelil legendarnega glasbenika, umetnika in aktivista Johna Lennona. Svoje spomine, čustva in odnos z Johnom Lennonom je z nami delil kitarist zasedbe Karamela in nekdanji član zasedb Kameleoni, September, Srce in Faraoni Marijan Maliković. "Njegova smrt me je zelo prizadela. Videl sem, kako je svet plitek, kako hitro pride do strela. V celi svetovni kulturi se je nekaj zlomilo. Če so lahko njega, potem so lahko vsakega. To me je razžalostilo. Čeprav se z njim nisem strinjal, je bil močen človek. Ta potrtost je trajala veliko časa, nisem bil več jaz."


04.12.2020

Kdaj se bomo lahko spustili po slovenskih smučiščih?

V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj - zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in na kakšen način bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje obnašanje prilagoditi tudi smučarji. V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in trenutnih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci.


04.12.2020

Planiške priprave na edinstveno svetovno prvenstvo v poletih

Eden največjih športnih dogodkov zime v Sloveniji bo tokrat minil brez značilne kulise tisočih gledalcev z vsega sveta, a to ne zmanjšuje njegovega športnega pomena. Za Planico neobičajen decembrski termin je za organizatorje svetovnega prvenstva v poletih velik zalogaj, zato z vodjem tekmovanja Jelkom Grosom razmišljamo o posebnostih letošnje izvedbe in novostih, ki jih pripravljajo za tekmovanje, ki se bo začelo 10. decembra.


03.12.2020

RD: Radi bi verjeli, da bo ljudem dovolj nekulturne politike

Od kod mladi umetniki črpajo energijo, moč in sredstva za ustvarjanje, čeprav so gledališča, kinematografi in koncertne dvorane zaprti? Kakšno podporo, če, uživajo od pristojnega ministrstva in organizacij? Kako ocenjujejo delo pristojnih na področju kulture in zakaj se vrstijo protesti ter javna pisma? Bodo šli pobirat krompir? Nika Korenjak, Domen Bohte in Urban Kuntarič so si enotnega mnenja, da je trenutna politika politika nekulture.


02.12.2020

dr. Dejan Verčič: STA je ena izmed boljših tiskovnih agencij v Evropi

"STA sodi med kritično infrastrukturo države, zato se mi zdi pomembno, da se z njo ravna zelo skrbno. Gradila se je trideset let, podre se lahko zelo hitro," opozarja dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za strateško komuniciranje in odnose z javnostmi, ki je bil soustanovitelj in prvi direktor Slovenske tiskovne agencije.


02.12.2020

Kuzle, 40 let

Idrijski punk band je v zgolj dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem. "Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prjatlov, rekli so, da bodo naredili punk band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse sem takoj šel do prjatlov in jim reku, če imajo kaj proti temu, da bi špilal z njimi. "- Dare Kaurič Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punk vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980-82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod taktirko Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem. "Predvsem smo bili zelo mladi, neke 16, 17. Čeprav nismo znali dobro špilat, je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Blo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela." Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila. "Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je s cele primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se odraža v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." - Dušan Moravec Po 40-ih letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom - Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo zunaj v petek 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg.


28.11.2020

Festival Naprej/Forward: Najboljša obramba pred napadi je solidarnost

Zaključil se je novinarski festival Naprej/Forward. Vsebine si je v preteklih petih dneh prek spleta ogledalo veliko navdušencev in ustvarjalcev kakovostnih novinarskih prispevkov. V preteklih dneh so organizatorji v sklopu festivala pripravili štiri raznolike dogodke v obliki pogovornih oddaj in intervjujev, na katerih so se zvrstili številni gostje. Z njimi smo se lahko dotaknili nekaterih najbolj perečih tem v današnjem medijskem okolju, kot so izzivi znanstvenega poročanja, prepreke pri dopisništvu iz tujine ter nasilje nad novinarji in fotoreporterji. Novinar in kolumnist časnika Dnevnik Ervin Hladnik Milharčič je na okrogli mizi o vsesplošnih pritiskih na novinarje navedel najboljšo obrambo.


26.11.2020

Dr.Zora Konjajev

Rojena na Ptuju, medicino je študirala v Ljubljani in Beogradu. V Zagrebu je opravila specialistični izpit iz pediatrije; iz neonatologije se je specializirala v Parizu, Zürichu, v Pragi in Moskvi. V Sloveniji je vodila prvi center za nedonošenčke, bila je profesorica za neonatologijo na Ljubljanski medicinski fakulteti. Kot vodja perinatalne službe je prispevala k poenotenju preprečevanja hude zlatenice novorojencev v Sloveniji


26.11.2020

Juan Vasle: Argentinci se rodimo z žogo v zibelki.

O zgodah in nezgodah nogometnega zvezdnika Diega Armanda Maradona smo se pogovarjali s slovenskim opernim pevcem in nogometnim poznavalcem Juanom Vasletom. 


Stran 25 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov