Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
V peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu si lahko še vse do 5. aprila ogledate razstavo fotografij, opremljenih z zgodbami o nekdanjem življenju na Ljubljanskem gradu: Mama, a bomo zdaj graščaki? Gre za pripovedi nekdanjih stanovalcev, ki so bili po večini takrat otroci, zato ne preveč grajsko življenje včasih opisujejo lepše, kot je bilo verjetno v resnici.
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
Mihi je na dan mučenikov spraševal, katera dieta deluje in katera ne. Si tudi vi delate smuti iz goji jagod?
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
V oddaji Klub klubov bo na sporedu koncert Polone Kasal in Kalúja, ki ga je ekipa Radija slovenija posnela v SiTi teatru v Ljubljani 15. januarja letos. Eden najbolj pronicljivih in nežnih kantavtorjev v slovenskem prostoru je bil in s svojo zapuščino ostaja Tomaž Pengov. Polona Kasal je po svoje doživela njegovo bogato in globoko ustvarjalnost. S sodelavcem Luko Uršičem – Kalújem sta znane in manj znane skladbe slekla in ponovno oblekla v minimalistično elektronsko popotovanje. Redakcija Jernej Vene.
Mihi je v torkovem jutru spraševal, kdo je boljši voznik - moški ali ženske?
Aleš Smrekar in Igor Tominec sta se vrnila s SP v alpskem smučanju. Kako je potekalo njuno delo, kako se dopolnjujeta, kako sta se pogovarjala s Tino Maze?
Mihi je v jutranjih nebulozah poslušalce spraševal, na kakšno glasbo žurajo na pustnih karnevalih.
V jutranjih nebulozah se je Mihi spraševal, kdo je dobri sosed? Oziroma, kaj definira dobrega soseda?
Potovanje skozi čas od nekdaj prevzema človeško domišljijo, a kljub številnim, manj ali bolj posrečenim poskusom, ta podvig še nikomur ni uspel. Lahko pa v prihodnost pošiljamo sporočila in predmete. Za to ne potrebujemo zapletene tehnologije in fizikalnih izračunov, temveč le časovno kapsulo, kakršno so nedavno odkrili v Kopru. Stara je 108 let, v zid stare meščanske hiše jo je vgradil Josip Ahtik. A ni edini, ki je uporabil tovrstno komuniciranje. Med koprskimi zidovi lahko odkrijemo marsikaj. Več o tem Matej Rodela.
Starejši in ljudje s spominom vedo povedati, da je zima vsako leto. Zakaj potem taka panika, ko pade sneg?
V jutranjih nebulozah je Mihi spraševal, kakšni so kriteriji, da nekomu za nekaj postanemo nevoščljivi oziroma "fouš". Slišali smo tudi himno foušiji.
Neveljaven email naslov