Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Rusinja Svetlana Zaharova je ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta
Že pri petnajstih letih so jo povabili na eminentno baletno akademijo Vaganova v Sankt Peterburgu. Preskočila je drugi razred in se odpravila naravnost v maturantski razred, kar je bil edini primer v celotni zgodovini te izobraževalne ustanove. Kmalu je svetovno baletno javnost očarala z vlogo Giselle v istoimenskem baletu. Nastop je bil tako izjemen, da je nemudoma prejela ponudbo, da se pridruži čislanemu Bolšoj teatru v Moskvi.
“Balet je zame tako poklic kot življenje, balet je ves moj svet. Plesati sem začela, ko sem imela deset let in od takrat so vse moje misli, želje in cilji povezani z baletom. V tem obdobju sem doživela vse, od vzponov in padcev, ves čas pa me je gnala dolžnost do občinstva.”
Prestižnih odrov v njeni karieri ni primanjkovalo. New York Metropolitan Opera, Londonski Covent Garden, The Teatro Colón v Buenos Airesu in Teatro di san Carlo v Napoliju so le nekateri izmed njih. S svojimi nastopi je prepotovala ves svet, njena prepoznavnost pa visoko na piedestal postavlja tudi celotno rusko umetnost, česar se Svetlana Zaharova ob vsakem nastopu zaveda.
“Balet je danes, včeraj in upam, da bo tudi jutri predstavljal enega izmed obrazov Rusije. Delam vse, kar lahko, da na svetovnih odrih vsi gledalci vidijo ta obraz v najlepši možni luči.”
Danes ob pol devetih zvečer bo ta obraz in svoj ples prvič predstavila tudi slovenskemu občinstvu. V predstavi Svetlana Zaharova in prijatelji bo skupaj s skupino prvovrstnih plesalcev, solistov najpomembnejših baletnih ansamblov, v Cankarjevem domu zaplesala dela iz svojega obširnega repertoarja, v katerem se najde nekaj za še tako izbirčne baletne sladokusce. Pridružil se jim bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Grišanina.
Pogovor s Svetlano Zakharovo, eno izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta.
Rusinja Svetlana Zaharova je ena izmed najbolj prepoznavnih obrazov ruskega in svetovnega baleta
Že pri petnajstih letih so jo povabili na eminentno baletno akademijo Vaganova v Sankt Peterburgu. Preskočila je drugi razred in se odpravila naravnost v maturantski razred, kar je bil edini primer v celotni zgodovini te izobraževalne ustanove. Kmalu je svetovno baletno javnost očarala z vlogo Giselle v istoimenskem baletu. Nastop je bil tako izjemen, da je nemudoma prejela ponudbo, da se pridruži čislanemu Bolšoj teatru v Moskvi.
“Balet je zame tako poklic kot življenje, balet je ves moj svet. Plesati sem začela, ko sem imela deset let in od takrat so vse moje misli, želje in cilji povezani z baletom. V tem obdobju sem doživela vse, od vzponov in padcev, ves čas pa me je gnala dolžnost do občinstva.”
Prestižnih odrov v njeni karieri ni primanjkovalo. New York Metropolitan Opera, Londonski Covent Garden, The Teatro Colón v Buenos Airesu in Teatro di san Carlo v Napoliju so le nekateri izmed njih. S svojimi nastopi je prepotovala ves svet, njena prepoznavnost pa visoko na piedestal postavlja tudi celotno rusko umetnost, česar se Svetlana Zaharova ob vsakem nastopu zaveda.
“Balet je danes, včeraj in upam, da bo tudi jutri predstavljal enega izmed obrazov Rusije. Delam vse, kar lahko, da na svetovnih odrih vsi gledalci vidijo ta obraz v najlepši možni luči.”
Danes ob pol devetih zvečer bo ta obraz in svoj ples prvič predstavila tudi slovenskemu občinstvu. V predstavi Svetlana Zaharova in prijatelji bo skupaj s skupino prvovrstnih plesalcev, solistov najpomembnejših baletnih ansamblov, v Cankarjevem domu zaplesala dela iz svojega obširnega repertoarja, v katerem se najde nekaj za še tako izbirčne baletne sladokusce. Pridružil se jim bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Antona Grišanina.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Neveljaven email naslov