Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov