Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Neveljaven email naslov