Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
Zjutraj nas je pozdravil Janez Evangelist Rus, igralec, smučar in vlogerski duhovnik, ki se o smislu šefovih zamisli še najraje sprašuje med bukvami. O božiču, bukvah in o tem, kaj bi imel zveličar napisano na FB profilu, če bi ga imel. - Z njim se je pogovarjal Miha Šalehar.
Ob zimskem solsticiju nas dnevna svetloba spremlja le dobro tretjino dneva, zakaj si ne bi zato vsaj umetno pričarali malo sonca? Odpravljamo se torej k naši najbližji zvezdi. Zakaj jo kljub bližini še vedno slabo poznamo, kako to, da vsakih nekaj let muhasto vzroji in nad nas pihne Sončev veter, in kje v umetnosti sonce sveti še posebej gorko?
Pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki ga mnogi imenujejo tudi znanstvenik, ker v svojo poezijo na premišljen način vključuje tudi svoje znanstvene premisleke, je v rani mladosti svojo prvo pesem posvetil prav soncu.
Na zimski solsticij je že nekaj let v navadi, da nekateri kinematografi organizirajo Noč kratkih filmov, tudi v Slovenski kinoteki. Med njimi je veliko klasičnih, posnetih še na 33 mm filmskem traku, razlaga Varja Močnik, programska vodja Slovenske Kinoteke, režiserka in filmska kritičarka.
Nekaj zanimivih dejstev o Soncu, ki jih je zbral novinar rtvslo.si Aljoša Masten.
Sinoči, malo pred polnočjo je nastopil letošnji zimski solsticij. To je tista točka v letu, ko je dan najkrajši, ko Sonce opravi navidezno najkrajšo pot čez nebo in to po najnižji tirnici. Danes so ob vsej tehnologiji, ki nas obkroža, bolj kot ne slepi za tovrstne pojave, nekdaj, v preteklih kulturah pa je potovanje Sonca čez nebo predstavljalo ključen steber razlaganja časa.
Danes smo na Valu 202 na posebni misiji k Soncu. Slišali smo, kaj je nekdaj in ponekod še danes pomenil zimski solsticij, in se dotaknili Sonca kot zvezde, ki je v marsičem znanstvenikom še vedno velika uganka. Prav zato so poleti proti njemu izstrelili sondo Parker, ki ga bo preučevala prihodnjih sedem let. Nasina misija, ki velja za eno od bolj atraktivnih letos, bo v marsičem prelomna in bo postavljala rekorde. Nekaj jih je že, je Maji Ratej potrdil Nasin znanstvenik pri misiji Parker dr. Adam Szabo.
V naslednjih nekaj minutah pa na Sonce, kjer je – si lahko predstavljamo – strahotno vroče. V notranjosti Sonca poteka fuzija, torej zlivanje vodika v helij, ta področja so nepredstavljivo gosta, temperatura in tlak pa posledično izjemno visoka. Vse to vpliva na to, da potrebujejo delci, da se prebijejo na površje Sonca na sto tisoče, celo milijone let, potem ko so 200-krat večji razdalji od površja Sonca do Zemlje kos v pičlih osmih minutah. Da je Sonce prav zares impresivna zvezda, se strinja naša naslednja sogovornica dr. Sonja Jejčič, ki je doktorirala iz solarne fizike in je edina v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s Soncem.
»Dnevna svetloba je tista, ki naredi prostor živ«, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki sodeluje pri številnih prenovah stavb kulturne dediščine, zadnji odmevni sta bili Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani. Najlepše oblikovano svetlobo je doživela v kapeli Bagswerd, arhitekta Jerna Utzona pri Kopenhagnu.
To bodo zadnje delovne besede Slavka Bobovnika pred televizijsko kamero preden odide v pokoj.
Aljoša in Matjaž sta pred desetletji v Angliji kupila okrasni darilni trak. Uporabila sta ga pri okraševanju steklenice, ki sta jo podarila prijatelju. To isto steklenico s tako prepoznavnim trakom, da ga ni bilo mogoče zamenjati za kakšnega drugega, sta čez čas dobila nazaj. Za darilo. A ne od istega prijatelja, ki sta mu jo podarila. Simon pravi, da je podaril knjigo in jo čez čas dobil nazaj. Kot darilo za rojstni dan od druge osebe, torej ne od tiste, ki ji je knjigo podaril za božička. Tomaž ima prijatelja, ki mu je to šlo blazno na živce in je na steklenice zalepil nalepke od svoje firme. Tako je poskrbel, da se vračajo samo prijatelji, ne pa tudi steklenice
Z dr. Dušanom Plutom o še enem pomembnem avtogolu, ki nam ga bodo zabili svetovni politiki v Katovicah
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor … S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Frank Sinatra bi danes, 12. 12., praznoval svoj rojstni dan. Žal že pokojni glasbenik si je želel, da bi se ga spominjali po glasbenih inovacijah, čudovitem življenju in petju. “Da bi nekoč, čez mnogo let, nekdo pel tako kot jaz.”
Novinar Gašper Andrinek je bil v središču Strasbourga, ko se je zgodil strelski napad. Ljudje so bežali in se skrivali, tudi v stanovanja neznancev. Dvajset se jih je stiskalo v tujem stanovanju sočutnih domačinov in spremljalo poročanje domačih medijev. Ko je prispela informacija o prvi smrtni žrtvi, so se – neznanci, združeni v grozi – povezali v žalosti. A jih je povezala tudi človečnost, na varno so umikali tiste, ki se sami niso mogli. Gospod na invalidskem vozičku je po informaciji o prvi smrtni žrtvi predlagal minuto molka. Obraze so oblile solze.
Slovenski lovci in ribiči so zadovoljni z medsebojnim sodelovanjem, veliko manj pa s klimatskimi spremembami.
Splošna uredba o varstvu podatkov je dvignila veliko prahu in očitno ga še vedno dviguje.
David je za vstopnici za Izštekanih 25 odštel 38 evrov, a je zbolel in se odločil, da ju na Twitterju proda za 40 evrov, denar pa nameni dobrodelnemu projektu. Pod objavo se je oglasil Sašo, ki je ponudil 100 evrov! Nakazal je 102,02 evra, a je bil na koncu znesek nekoliko drugačen. V smehu pripoveduje, da banke ne oproščajo dobrodelnih nakazil. Zakaj pa sta se povezala v dobrodelnosti? David pravi, da z dobrodelnostjo rasteš in se vživljaš v drugega človeka.
Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v intervjuju za Frekvenco X na Valu 202 spregovorila o uporu poražencev globalizacije. Zakaj v vsaj statistično solidnih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emmanuel Macron? Kakšno je razmerje med globalizacijo in segregacijo? Avtor: Luka Hvalc
Neveljaven email naslov