Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
Slovenski policisti so zaradi narave svojega dela pogosto v stresnih situacijah, a tragedija, v kateri izgubijo svojega sodelavca, globoko zareže tudi v njihove vrste, pravi Marjan Fank, generalni direktor slovenske policije.
Mirjam Gostinčar, socialna delavka in urednica cestnega časopisa Kralji ulice se pri svojem delu srečuje s številnimi oblikami duševnih stisk, ki so pogosto poglobljene še s socialnimi okoliščinami. Zato je med številnimi knjigami, ki jih prebira to poletje, izbrala Jedrt Lapuh Maležič: Težkomentalci, ki na sproščen in humoren način daje uvid v nekoliko manj poznani svet duševnih stisk.
Eva Mladenovič trenutno odkriva skrivnosti Portugalske, saj je na Iberski polotok za eno leto odšla na delo. V Kulturnem društvu Brdo Eva kot flavtistka in članica orkestra ter z izvajanjem vokalnih delavnic že dobrih deset let pomaga ohranjati srbsko kulturno dediščino in z njo seznanja tiste, ki je ne poznajo, ter predaja znanje in pesmi mlajšim rodovom. Poleg pesmi pa pod njene prste vedno znova priroma tudi kaka dobra knjiga. V času, ko je živela v Splitu, je spoznala dela Renata Baretića in se tudi bolje spoznala s hrvaškim jezikom.
Upokojeni vrhovni sodnik Vasilij Vasko Polič je tudi pisatelj, igralec in glasbenik. Napisal je že 23 leposlovnih knjig. V svojih zgodbah združuje erotiko, pravo, politiko, zgodovino, vesolje in še marsikaj. Pogovor z Vaskom Poličem – tudi o popku sveta.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so odprli razstavo TBI: mladi, mesto in dediščina. V središču razstave je Idrija, oziroma, če povemo natančneje, vizije mladih o prihodnosti Idrije. Razstava je rezultat sodelovanja 30-ih mladih v mednarodnem projektu, ki se je povsem praktično lotil izzivov majhnega mesta v prihodnosti.
Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.
Dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, bere predvsem veliko strokovne literature, med ljubšimi žanri za prosti čas pa so že od nekdaj kriminalke. In za svoje priporočilo je izbrala trenutno eno večjih uspešnic tega žanra.
V poletnem času je predvsem pastir. Vroče poletne mesece v mestu je namreč zamenjal za prijetne temperature na Soriški planini, kjer dneve preživlja v družbi svojih 70 krav. Čeprav pravi, da pašnja zahteva celega človeka – vstaja ob 5. uri zjutraj, spat gre po deseti zvečer, pa vmes najde tudi čas za branje. In v branje priporoča avtorja, ki ga je po njegovem mnenju skoraj nemogoče brati.
Dr. Boris Kolar je ekotoksikolog, ki se ukvarja z okoljskimi tveganji. Je pa tudi pisatelj. Njegov prvi roman Iqball hotel, ki je pristal med prvo peterico nominirancev za nagrado Kresnik leta 2009, nas popelje v Afriko, ki je Borisu Kolarju še kako ljuba dežela. Ker zadnja leta, ko ima čas, bolj kot bere piše, je imel pri izbiri knjižnega namiga nekaj zadrege, a na koncu nam je dal tri. In tudi pri teh ni pozabil na Afriko.
Matjaž Manček je pomočnik direktorja za glasbeni program v Kinu Šiška. Na Valu 202 je že predstavljal svoj glasbeni okus, tokrat ponuja poletno branje. Ne mara lahkotnega dopustniškega branja in kljub uporabi e-bralnikov raje prebere knjigo.
Olimpijske igre v Pekingu so bile zgodovinske. Michael Phelps je z osmimi zlatimi medaljami na enih igrah presegel dosežek Marka Spitza iz leta 1972. Bilo pa je to tudi naše leto, saj je Sara Isaković priplavala prvo olimpijsko medaljo za slovensko plavanje. Uršula Majcen je z junakinjo obudila spomin na 13. avgust pred osmimi leti.
Na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru bo v bazenu nastopila tudi deveterica slovenskih plavalcev in plavalk. Slovenska plavalna odprava je čez lužo odpotovala v torek, zdaj je na zaključnih pripravah v Santosu, v olimpijsko vas pa pride 2. avgusta, plavalni obračuni se bodo začeli štiri dni kasneje. Za 28-letnega Damirja Dugonjiča bodo to tretje olimpijske igre, še pred odhodom v Brazilijo, pa ga je oslabila bakterijska okužba.
Neveljaven email naslov