Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Živalska vrsta, ki je z nekega območja izginila, se sama tja ne bo vrnila, lahko pa ji z doseljevanjem pomaga človek. In prav na tak način želijo v sklopu projekta PoLJUBA v sodelovanju z raziskovalci iz Nacionalnega inštituta za biologijo v Krajinski park Ljubljansko barje spet doseliti hrošča puščavnika. V gnezdilnice, ki so postavljene na območju Mestnega loga, so prve ličinke hrošča, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in okolice Domžal, doselili leta 2019 in to je bil prvi poskus doselitve katere koli vrste hrošča v Sloveniji.
Slovenska glasbenica Senidah se je pred nastopom na glavnem odru festivala Exit ustavila tudi v terenskem studiu Vala 202.
Lucija Lepšina in Klemen Vodopivec sta ta hip najbolj vroča mlada kreativca na svetu. Po lanski zmagi na tekmovanju mladih kreativcev, ki poteka v okviru Slovenskega oglaševalskega festivala, sta se uvrstila na mednarodno tekmovanje Young Cannes Lions (Mladi kanski levi), kjer sta v kategoriji digitalnih del premagala močno konkurenco in osvojila prvo zmago za Slovenijo na največjem svetovnem festivalu kreativnosti. Kakšen pomen ima zmaga za Slovenijo in za njiju osebno? Ker je tekmovanje zaradi protikoronskih ukrepov letos potekalo na daljavo, smo ju povprašali, kje sta našla svoj Cannes, zanimalo pa nas je tudi, kakšen pomen ima to, da sta že skoraj deset let par tudi zasebno.
Nocoj bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO odprli razstavo o oblikovanju modernih interierjev v obdobju od leta 1930 pa do danes. Ena izmed treh kustosinj dvoletne raziskave Maja Vardjan pravi, da je namen razstave predstavitev interierja kot integralnega dela arhitekture, ki doslej še ni bil predmet nekega tehtnega raziskovanja in vrednotenja. Otvoritev razstave Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev 1930-danes bo nocoj ob 19. uri v Muzeju arhitekture in oblikovanja. Fotografija: Z razstave Stanovanje za naše razmere, Ljubljana, 1956 (vir: Zbirka MAO)
V Idriji skupina tujih prostovoljcev obnavlja staro rudarsko hišo Giser in hkrati spoznava bogato rudarsko dediščino. Petstoletno kopanje rude je v našem najstarejšem rudarskem mestu oblikovalo svojevrstno kulturo. Čeprav je idrijski rudnik živega srebra, ki je umeščen na Unescov seznam svetovne dediščine, zaprt, pa je za njim ostala bogata kulturna dediščina. V Idriji še vedno deluje Godbeno društvo rudarjev Idrija, ohranja se spomin na knapovske anekdote in lumparije, pa tudi na tovarištvo, ki se je iz jame preneslo v čas po delu. Na življenje rudarjev spominjajo tudi rudarske hiše.
Po lanskoletni odpovedi Soča Outdoor Festivala zaradi epidemije so se danes na tolminskem Sotočju ponovno zbrali ljubitelji teka, ki so se preskusili v štirih različnih razdaljah – na 10, 15, 25 in 45 kilometrov. Kakšno je vzdušje in kako so morali organizatorji prilagoditi dogodek trenutnim razmeram?
Vlada Republike Slovenije danes prevzema predsedovanje Svetu EU, zato v Sloveniji gosti kolegij komisarjev s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Delovni del obiska kolegija komisarjev vključuje srečanje predsednika vlade Janeza Janše s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, zasedanje članov slovenske vlade z evropskimi komisarji in skupno delovno kosilo. V roku pol leta so si na vladi zastavili več prednostnih nalog, nekaj so jih podedovali od Portugalske in držav, ki so Svetu EU predsedovale pred njo. Cilj je narediti Unijo kot prostor visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava. Kaj lahko pričakujemo od predsedovanja?
Poezija, glasba, svobodna misel in še več je pod polno luno brbotalo na že 20. festivalu Sanje, ki se je v nedeljo končal na Krasu in v Goriških brdih. Med reportažo s festivala, polnega ustvarjalnega vrenja, je poskrbljeno tudi za ohladitev, spustili smo se tudi v prijetno hladno Divaško jamo. Še veliko globlje pa gre v krizi človečanstva misel Srečka Kosovela.
V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in preko zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se je pogovarjala Mojca Klarič, Radio Koper.
Milan Bedrač je lovec na poletje, ki se seli, ko padejo temperature. Je nomad, ki živi po načelih sezonskega kolobarjenja: poletja preživlja na evropskih valovih, zime na azijskih plažah.
V juniju v Ljubljani poteka tradicionalna 21. Parada ponosa. V oddaji raziskujemo, kakšna je trenutna družbena klima do oseb LGBT skupnosti, kako je epidemija zarezala v njihova življenja in razmere v izobraževalnih sistemih, ki bi morale omogočati varne prostore za vse. Ob izidu končnega poročila o rezultatih raziskave o stanju v šolah 2019: LGBT mladi – Prebijmo molk v šolah so zaskrbljujoči podatki, da več kot polovica vprašanih poroča, da šolsko osebje v primeru nasilja ni nikoli posredovalo. Dve tretjini dijakinj in dijakov poročata o verbalnem nadlegovanju v preteklem letu, nekaj več kot desetina dijakinj in dijakov skupnosti LGBT je dejala, da ne namerava končati srednješolskega izobraževanja. ?Kakšna družba smo, kako živimo, kaj sprejemamo? V nadaljevanju bomo ogledalo nastavili kar samim sebi.
0:00 - Jakob Kobal 12:58 - Jure Lesar 25:05 - Emkej 37:23 - Joker Out 48:11 - Fed Horses 59:59 - Zalagašper 1:13:31 - Klemen Klemen 1:30:29 - Zmelkoow 1:43:15 - Alo!Stari Tri mesta, devet glasbenih nastopov, 49. rojstni dan Vala 202. Jure Lesar, Fed Horses in Zmelkoow v Kopru. Jakob Kobal, Joker Out in Klemen Klemen v Ljubljani. Emkej, Zalagašper in Alo!stari v Mariboru.
Jure Lesar, Fed Horses in Zmelkoow v Kopru, Jakob Kobal, Joker Out in Klemen Klemen v Ljubljani, Emkej, Zalagašper in Alo!stari v Mariboru
Kako velike športne prireditve, kot je Dirka po Sloveniji, ki si jo je predlani ogledalo več kot 10 milijonov ljudi iz 120-ih držav, ali pa Ljubljanski maraton, vplivajo na slovenski turizem in promocijo Slovenije v tujini. Kaj taki dogodki pomenijo za kraje, ki so vanje vključeni in naš športni turizem?
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je vse do konca leta na ogled razstava, posvečena življenju in delu Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. Avtorica razstave je dr. Marija Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper, ki je odlična poznavalka dela Branislave Sušnik ter etničnih skupin Paragvaja. Razstavo La Doctora, tako so namreč pripadniki staroselcev v Paragvaju klicali Branislavo Sušnik priporočamo v ogled mi, kaj pa v branje priporoča antropologinja Marija Mojca Terčelj?
Gruzijski košarkar Vladimer Boisa se je pri 17-ih letih odločil, da pride iz Gruzije v Slovenijo, čeprav je imel ponudbe tudi iz Izraela, Turčije in Grčije. V Olimpiji se je uveljavil, kasneje pa igral še v številnih klubih po Evropi, a se je spet vrnil v Ljubljano, kjer si je ustvaril družino. S ponosom pove, da je Ljubljančan. Danes je razpet med Slovenijo in Gruzijo. Ukvarja se z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
9. neodvisni festival dokumentarnega filma je hkrati tudi prva izdaja festivala dokumentarnih filmov o človekovih pravicah. Festival DokuBazaar si lahko ogledate od danes, 7. junija, do 11. junija na dveh prizoriščih v Ljubljani: v Hostlu Celica in ŠKUC-u. Spremljali ga bodo tudi izobraževalni dogodki, srečanja in razprave, povezane s filmi, katerih namen je prispevati k promociji človekovih pravic, k bolj strpni družbi in kulturnemu sobivanju.
Omejitve, ki jih imamo, so predvsem v naših glavah, je eno od vodil Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki širi idejo, da lahko prav vsak pripomore svoj delček k raznovrstnosti in pestrosti pohodništva. K temu pripomorejo tudi inkluzivni pohodi, ko gore osvajajo gibalno ovirani, akcije, da gostom v planinskih kočah in domovih strežejo gluhi ljudje, ter osvajanja Slovenske planinske poti slepih in slabovidnih. Dogodek, kjer so se zbrali našteti in še mnogi drugi je prejšnjo soboto potekal na Mirni gori v Beli krajini.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja. Živi v Stari Gorici, kjer je tudi sedež Kinoateljeja, ki deluje na obeh straneh meje. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor. Gostja je Nino Zagoričnik povabila v dolgoletni bar, ki na poseben način zaznamuje Trg Evrope.
Največkrat se o Novi Gorici govori kot o mladem mestu, mestu brez zgodovine. Blaž Kosovel, raziskovalec in urednik revije Razpotja je s Potjo po zgodovini mladega mesta to tezo ovrgel. Dokazal je, da ima Nova Gorica bogato mestno zgodovino. Pot, po kateri vodi zainteresirane, ima deset postaj – zadnja je trg Evrope, ki v bistvu predstavlja sedanjost.
Neveljaven email naslov
