Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Portualska kuharska mojstra Mauro Loureiro in Abilio Guerreiro sta prejšnji teden v okviru programa Erasmus+ kot mentorja gostovala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Med drugim sta pripravilia najznamenitejšo portugalsko slaščico pasteis de nata in spoznavala slovenske. Preizkusila sta se tudi v peki potiice. IIn kako si na Portugalskem zasladijo praznike?
Iskali smo ljudi, ki imajo vsak dan Božič. Ne, ni napaka. Vemo, da se praznik piše z malo začetnico. Poiskali smo namreč tiste, ki imajo božič v priimku. Z nami so delil najzabavnejše in najsimpatičnejše prigode.
Trideset let po izidu prvega samostojnega CD-ja prekmurskega godca Vlada Kreslina Namesto koga roža cveti ga je Založba kvalitetnih programov RTV Slovenija izdala tudi na dvojni vinilni plošči v ročno oštevilčeni nakladi tisoč primerkov z zanimivo arhivsko dokumentacijo in s priloženo pretočno kodo. Več o tistem času in glasbi na plošči pa njen protagonist in glasbeni urednik Jernej Vene.
Preverjali smo vaše poznavanje odlokov, ki smo jih bili deležni od marca lani. V prvem krogu v interaktivnem kvizu smo zastavili 5 vprašanj. Igralca, ki sta najhitreje in najbolj pravilno odgovorila na največ vprašanj, sta si prislužila mesto v velikem finalu. Pomerila sta se iz slušalke v slušalko, vmes pa Andrej in Miha.
Solo andar (Samo hoditi) je ime nove skladbe in hkrati ime koncertnega sklopa v Klubu Cankarjevega doma, ki ga danes zvečer (ob 20-ih) pripravlja zasedba Sentido project. Glasbeno-plesni projekt, v katerem se flamenko sreča z jazzom, R'N'B-jem in popom, ponuja docela novo odrsko izkušnjo. Pogovarjali smo se s članoma Sentido project in hkrati avtorjema nove pesmi Solo andar, pevko in plesalko Urško Centa (besedilo) ter basistom Tadejem Kamplom (glasba).
Dan slovenskega znakovnega jezika je od letošnjega junija na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije vpisan v slovensko ustavo, kar pomeni, da je priznan kot samostojen in avtohton jezik. Z željo, da bi poudarili pomen nadaljnjega razvoja slovenskega znakovnega jezika, ki trenutno obsega le okrog 21 tisoč kretenj, in zagotovili dostopnost v vseh sferah življenja, predvsem pri izobraževanju, je zveza ob dnevu slovenskega znakovnega jezika ustvarila dokumentarni film 62.a, v katerem pretresljive osebne izpovedi odstirajo, kako je prepoved rabe maternega jezika v izobraževanju usodno zaznamovala gluho jezikovno manjšino. Na oder prihaja tudi stand-up komedija Decibel-ga, v kateri nastopajo tudi gluhi igralci. Predvajan bo glasbeni videospot Verjemi vase, ki je v celoti dostopen ljudem z izgubo sluha. Osrednje sporočilo zveze je, da si želijo vključujoče družbe oziroma dostopnost na vseh področjih življenja, pove Tina Grošelj iz Zveze društev gluhih in naglušnih ter scenaristka dokumentarnega filma 62.a
Ker Val 202 z novim leto vstopa v petdeseto pot okoli sonca, je pravično in bogu všečno, da prehod v zahodno etapo obstoja ustrezno obeležimo. Ker pa Val 202 ni iz Vodic, čeprav ga tam tudi lovijo, smo na pomoč poklicali antropologa dr. Dana Podjeda. Pojasni tradicijo prehodov v zrela leta in nam svetuje, kak mlaj naj mu postavimo in kak verz naj mu vžgemo v uro, narejeno iz štora pokljuškega macesna.
Vsako leto si obljubimo, da se pri družinski večerji ne bomo pogovarjali o politiki, ker se bomo skregali. Pa se. Pogovarjamo in skregamo. Zakaj? Je to slovenska posebnost? Odgovarja Andraž Zorko, analitik, poznavalec družbe in politike.
Vsako leto si rečemo, da ne bomo čakali na zadnji trenutek in se potem, glej, glej, glej, 24. decembra zalotimo v izropani trgovini, na lovu za večerjo in darili. Velikokrat se zatečemo tudi na bencinski servis. Kaj vse pa tam iščemo in kupujemo, pove Ines Ćeman, zaposlena na Petrolu.
Zakaj in kako poskrbeti, da bo božična zvezda preživela, smo vprašali kemika in ljubiteljskega botanika Jana Robina.
Mednarodni projekt Disko šola, v katerega so bili vključeni otroci iz Osnovne šole III v Murski Soboti, je pri nas koordinirala Sara Božanič z Inštituta za transmedijski dizajn. Osnovna ideja je bila skupno sodelovanje od 10 do 14- letnih učencev pri snovanju besedil in glasbe ter končnega snemanja male vinilne plošče z dvema avtorskima skladbama.
Po sobotni jeseniški premieri bo danes ljubljanska premiera predstave Zgodbe grde deklice. Uprizoritev, ki je namenjena otrokom in najstnikom, njihovim staršem in učiteljem, je plod sodelovanja producenta ŠKUC gledališča z Zavodom Kolaž in prvič tudi z jeseniškim Gledališčem Toneta Čufarja. Zgodbe grde deklice, po besedilu francoskega avtorja, igralca in režiserja Juliena Daillerja, so predstava o samopodobi najstnikov, starih od osem do dvanajst let.
Novomeški škof dr. Andrej Saje je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko na področju spolnih zlorab– na ravni predpisov.
Naše gostinstvo se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je kadrovske težave še dodatno povečala. Čeprav je država tej panogi v tem času pomagala, zaznavajo namreč še večji odliv kadra v sosednje države kot pred to krizo, tudi sicer pa je zanimanje za delo v tej panogi vse manjše. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kaj bi bile rešitve za nastale razmere, v prispevku naše mariborske kolegice - Nataše Kuhar.
Zimski obisk gora zaradi nižjih temperatur, krajših dni in specifičnih snežnih razmer zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, ustrezno opremo, sposobnost dobre orientacije in pravilnega gibanja, predvsem pa veliko mero spoštovanja do gora, so poudarili organizatorji novinarske konference, ki jo je ob začetku zimske planinske sezone organizirala Planinska zveza Slovenije. Dogodek se je začel ob vznožju Velike Planine in se po večurnem pohodu z demonstracijo uporabe opreme končal na Domžalskem domu, vmes pa se je dogodilo marsikaj, tudi močan veter in sprožitev plazu.
Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. O spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti, o sodelovanju znanosti in politike, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti, se je z doktorico Jano Javornik pogovarjala Nataša Štefe.
Pred dnevi je pod okriljem založbe Učila izšla Obljubljena dežela, obsežna avtobiografija nekdanjega ameriškega predsednika Baraka Obame. V izvirniku je v ZDA izšla pred skoraj natanko enim letom in takoj začela podirati bralno-prodajne rekorde in kljub temu, da je izšla na koncu leta, brez težav prebila na lestvico 10 najbolj prodajanih knjig v ZDA v lanskem letu. Obama je spisal že dve uspešnici - Sanje mojega očeta in Pogum za upanje, ki pa sta bolj kot biografiji niz misli Baraka Obame o rasnih vprašanjih, dediščini in ameriškem snu. V aktualni knjigi pa nas gostobesedno popelje v Belo hišo, pa krizni štab, na pogajanja na Bližnji vzhod ter nam iskreno, mestoma duhovito predstavi dvome vase in svoje sposobnosti, ki so ga spreletavali, ko se je soočal z lastnimi omejitvami in z največjimi globalnimi izzivi hkrati.
Kako je živeti v tihem mestu, ki ga s svojim hrupom ne obremenjuje promet? Kako spodbuditi prehod k električnim avtomobilom in kolesom? Pogovarjamo se z Markom Marovtom, Slovencem, ki že šest let živi v Oslu in od blizu spremlja prehod k električnim vozilom. Tudi sam je aktivno vključen v ta prehod, dela namreč v podjetju, ki organizira skupno rabo električnih koles. Med drugim izvemo tudi, kako je na severu Evrope z izposojo koles pozimi in kdaj kolesa dobijo tudi žebljičke na gumah. Marko Marovt ima v Oslu skupaj s prijatelji tudi kolesarski lokal in delavnico, tam se je z njim srečal Jan Grilc.
Danes je potekala spletna razprava o spolnem nadlegovanju v znanosti pod naslovom Obravnava spolnega nadlegovanja v znanstvenem prostoru - kaj se zgodi po prijavi? Kot je povedala dr. Vesna Leskošek, profesorica s Fakultete za socialno delo in članica komisije za enakost v znanosti, ki je svetovalno telo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, se tudi zaradi nejasnih postopkov po prijavi zgodi premalo. "Kar je velika zasluga oseb, ki so se pred enim letom izpostavile, pa tega niti ne vedo je, da lahko pogumu posameznic, ki so spregovorile, pripišemo to, da danes o spolnem nadlegovanju govorimo veliko več, da imamo razpisane ciljne raziskovalne programe, da se s tem ukvarja Komisija za enake možnosti na področju znanosti in mnoge druge institucije. Zdi se mi, da se je ta preskok zgodil, a pri tem moramo vedeti, da to v dovolj veliki meri še ne koristi osebam, ki prijavijo tako dejanje. Čaka nas še, da postopke tudi uredimo."
Neveljaven email naslov
