Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Drsanje je cenovno zelo ugodna zimska rekreacija, danes imamo že veliko drsališč na prostem in popularnost tega športa narašča. Pri nas je veliko otrok, ki jim drsanje ni dovolj, zato se kmalu v njihovih rokah najde hokejska palica. Ampak osnova za dobrega hokejista je seveda obvladanje drsalnih korakov. Ta ponedeljek pa smo se oglasili v Šaleški dolini, v šestem največjem slovenskem mestu – Velenju. Tam imajo pozimi drsališče, ki pa je pokrito in je poleg rekreacije namenjeno tudi mladim hokejistom, članom tamkajšnjega kluba. Na druženje z mladimi hokejisti je prišel tudi Ivo Jan, nekdanji slovenski reprezentant, ki je z veseljem delil nasvete.
Foto: Jurij Vodušek
Drsanje je cenovno ugodna zimska rekreacija, primerna za vse generacije, obvladanje drsalnih korakov pa je osnova za dobrega hokejista. V Velenju je svoje drsalno znanje z mladimi hokejisti delil Ivo Jan
Drsanje ima bogato in dolgo zgodovino. Najstarejši pari drsalk so narejeni iz kosti večjih živali, na vsaki strani so imele luknjo in usnjen pas za vezanje. Okoli 14. stoletja so Nizozemci začeli uporabljati leseno ploščo, ki je imela na spodnji strani tanek železen tekač, drsalci pa so se odrivali s palico. Okoli leta 1550 so na Nizozemskem dodali tanka rezila, s tem pa so se drsalci lahko začeli odrivati samo z nogami. Umetnostno drsanje se je v Sloveniji začelo leta 1870, ko so Nemci v Ljubljani ustanovili Ljubljansko drsalno društvo, drsališče pa je bilo na ribniku v Tivoliju. Prvi klub v sklopu sekcije za umetnostno drsanje je bil Ilirija, ki ga je vodil Stanko Bloudek. Danes pa je umetnostno drsanje pri nas v kar globoki senci hokeja, a tudi ta, če govorimo o klubski sceni, že dolgo ni več na nekdanji ravni.
V Sloveniji imamo sedem pokritih lednih dvoran, se pa v zimskem času v več krajih pojavijo drsališča, ki omogočajo rekreacijo na drsalkah. V Velenju že od leta 2013 omogočajo brezplačno drsanje na ledni površini v Sončnem parku, tam pa deluje tudi Hokejski klub Velenje.
“Sploh v zadnjih zimah je velik dosežek, da ta šport še živi in da še vedno drsamo. Po mojih podatkih vsak dan na našem drsališču drsa tudi 86-letnik, za drsanje se zanima veliko veteranov. Tudi v klubu imamo svojo veteransko ekipo.” – Matjaž Novak, predsednik HK Velenje
Ivo Jan, ki se je pridružil naši januarski akciji Val na snegu in ledu, je nekdanji hokejist obeh največjih slovenskih klubov – Hokejskega kluba Jesenice in Hokejskega kluba Olimpija, nekdanji reprezentant in selektor Slovenije, zdaj pa dela v klubu HK SŽ Olimpija, kjer uri mlajše selekcije.
“Zelo pomembno je, da drsalka ni prevelika. Drsalka je kot smučarski čevelj pri smučanju, mora se oprijeti noge za tisti boljši občutek in gotovost, ki jo potrebuješ. Bolje, da je pol številke premajha kot pol številke prevelika.” – Ivo Jan o drsalkah pri hokeju in drsanju
Mladi hokejisti so se treninga z legendo slovenskega hokeja zelo razveselili, po koncu drsanja so bili navdušeni, za konec so odigrali tudi tekmo, ki jo je Jan spremljal s strani igrišča, na koncu pa so ga v slačilnici prosili še za podpise njihovih najljubših dresov. In ker je prav drsanje podlaga za dobrega hokejista, so trening namenili različnim drsalnim vajam.
“Osnove hokeja se ne spreminjajo. Drsanje je veščina, ki je daleč najpomembnejša, potem pa sledijo podaje, razumevanje igre in strel na gol. Brez pravilnega drsanja se zelo težko nadejaš kakršnega koli uspeha.” – Ivo Jan o pomembnosti drsanja za hokejsko igro
V nedeljo, 12. januarja, smo na Krvavcu že izvedli deskanje prostega sloga z Markom Grilcem.
Dolga leta je razveseljeval navijače Jesenic in Olimpije, v ponedeljek pa mlade drsalce-hokejiste v Velenju.”Zeleni” @janivo33 jutri, v četrtek, še v reportaži z druge postaje akcije @Val202 na snegu in ledu. P.S. po cca 20ih letih spet na drsalkah – spet sem dobil veselje.. pic.twitter.com/ZSQMZhV2Kn
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 22, 2020
Ne greš velikokrat na , ko imaš v eni roki , v drugi pa . https://t.co/AWkEfDUlUx
— Tina Šoln (@TinaSoln) January 20, 2020
Jože Protner je enolog, znani vinarski strokovnjak, nekdanji direktor kleti VINAG, tudi nekdanji kmetijski minister in oče prvega večjega javnega martinovanja pri nas – leta 1985 v Mariboru. Za začetek smo z njim spregovorili o tradiciji martinovega. V preteklosti je bil na posestvih to praznik enakosti – gospodar in vsi njegovi delavci, hlapci, viničarji, so se zbrali v kleti in si bili vsaj en dan v letu pravzaprav enaki.
Priporočilo za preživljanje prostega časa tokrat poda Irena Ekart, ki obuja uporabo želoda v prehrani.
Kakšen je širši kontekst zgodbe, ki traja že nekaj časa? Kako razmere na poljsko-beloruski meji vplivajo na že razgreto drubeno dogajanje na Poljskem, kjer je danes dan samostojnosti, ko predvsem v Varšavi pričakujejo napete razmere na ulicah? Foto: EPA.
Kot marsikaj, je mednarodni dan prijaznosti v Sloveniji zaživel zaradi entuziazma posameznikov. Čeprav je bila deklaracija o prijaznosti podpisana že leta 1998, so ga veliko pozneje k nam zanesli prostovoljci mariborskega društva Humanitarček, ki so od leta 2016 tudi uradni ambasadorji tega dneva pri nas. Prvo leto so sledili ideji, da se neznancem na ta dan podarja rumeno cvetje, a kot prostovoljno društvo brez kakršnih koli sredstev so se že naslednje leto odločili za drugačen simbol – porisan, pobarvan ali popisan kamenček. In letos jih bo zagotovo že več kot 20.000 in tudi tukaj smo Slovenci rekorderji. Z akcijo so začeli v Mariboru, pridružili so se jim številni vrtci, šole in podjetja.
Poljski profesor, fizik in oceanograf Jacek Piskozub deluje pri Inštitutu oceanologije pri Poljski akademiji znanosti. Preučuje oceane, delovanje morja ter kako podnebne spremembe vplivajo na morsko delovanje. Še posebej se je posvetil Baltskemu morju, ki ga spremlja od blizu iz mesta Sopot na severu Poljske. Jacek Piskozub, z njim se je v Gdansku pogovarjal Gašper Andrinek, spremlja podnebno konferenco v Glasgowu, a sam ni najbolj optimističen.
Skoraj polovica Slovenk in Slovencev uživa alkohol čezmerno, prisotnost alkohola v kulturi in običajih pa je tako samoumevna, da se ti vzorci prenašajo iz roda v rod. Ker smo že dodobra zakorakali v Martinov teden, opozarjamo na preventivno akcijo Slovenija piha 0,0. Do konca tedna bodo policisti na cestah izvajali poostrene nadzore alkoholiziranosti in nagrajevali 0,0 šoferje. Sogovorniki: Vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje Vesna Marinko, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi magister Ivan Kapun ter naključni mladi na ljubljanskih ulicah.
Kako se z epidemijo spopadajo v Veliki Britaniji po poletnem popolnem odprtju družbe? Kakšno je zaupanje v znanost? Kako poteka vsakodnevno javno življenje in kako se občuti brexit? V živo iz Londona Luka Hvalc.
Iris Pokovec je vizualna umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Leta 2017 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani magistrirala z delom Všečnost in kupljivost. Ukvarja se z odnosi med aktualno potrošniško plastiko, marketinškimi slogani 21. stoletja in sodobnim popularnim nihilizmom. In to je tudi rdeča nit njene samostojne razstave Angels & Discounts v Aksiomi.
V oddajah o športni rekreaciji, serijo z mladimi športniki nadaljujemo po strmi poti navzgor. Naši mikrofoni so bili v plezalnem objektu v Podvinu, kjer trenira tudi Vita Lukan - prva Slovenka, ki je osvojila olimpijsko medaljo v športnem plezanju. No, če smo natančni, srebrno odličje na olimpijskih igrah mladih v Buenos Airesu pred tremi leti. Vita je na trening povabila svoja varovanca, Nejca in Izo.
Matematična kocka mlade podjetniške skupine MENTHA CUBE ima namesto šestih 22 kockinih ploskev, namesto ducata kockinih robov pa kar nekaj ducatov robov več. Skupino sestavljajo študent 6. letnika medicine Matej Žnidarič, magister mehatronike Alen Kolman in razvojna psihologinja dr. Nera Božin. Z zanimivim izdelkom, matematično kocko, naj bi otrokom iz prvih razredov osnovne šole priskrbeli predmet večnega hrepenenja učiteljev in učiteljic – igračo, ki je obenem učilo. Modra kocka ima številna stikala, LCD zaslon, priključena pa je na USB polnilec – in kajpada polna števil in osnovnih računskih operacij.
Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak. Foto: WALKofPEACE
Refomatorji v stripu se selijo na oder – natančneje: na oder Kosovelove dvorane v Cankarjev dom v Ljubljani. Tam bo na praznični dan reformacije premiera predstave Reformatorji na odru. V njej nastopata Boštjan Gorenc - Pižama in Nik Škrlec. Uprizoritev je nastala po knjigi Boštjana Gorenca - Pižame ''Reformatorji v stripu'' z ilustracijami Jaka Vukotiča in s pomočjo in spremno besedo dr. Kozma Ahačiča. Foto: Darja Štravs Tisu
Plastične embalaže je vse več in vse več je konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200 tisoč ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže. Tako piše na spletni strani Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo s kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Finančna motivacija v obliki kavcije je namreč učinkovit mehanizem, ki spodbuja ločeno zbiranje plastenk, pločevink in steklenic. Tega ima že 10 evropskih držav, v osmih – po novem tudi v Avstriji – se vzpostavlja. Države EU bodo do leta 2025 morale ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov in kavcijski sistem je edini, ki že dosega te cilje. Dobro prakso imajo v Litvi, kjer so kavcijski sistem vzpostavili leta 2016 in zdaj na leto zberejo približno 600 milijonov različnih steklenic. Njihov sistem smo si ogledali na povabilo neprofitne mednarodne organizacije Reloop, ki združuje industrijo, vlado in nevladne organizacije s skupno vizijo uspešnega krožnega gospodarstva, njihovo poslanstvo in vrednote pa so osredotočeni na gradnjo sveta brez onesnaževanja.
Na Kozjanskem je pred časom zaživel zanimiv čezmejen projekt, ki so ga na področju dodatne turistične ponudbe uresničili pri Razvojni agenciji Sotla v sodelovanju s slovensko-hrvaškimi partnerji. Vključuje naravno in kulturno dediščino, ki je zanimiva za spoznavanje predvsem aktivnih obiskovalcev na kolesih in konjih. Prav zato so projekt za aktiven oddih poimenovali RIDE & BIKE II.
Prejšnji četrtek se je na festivalu Indigo z naslovom Masovna hipnoza v ljubljanski Cukrarni Slavoj Žižek pogovarjal z grškim finančnim ministrom iz časa dolžniškega spravljanja Grčije na kolena. Pred pogovorom sta nekaj minut za vprašanja Yanisu Varufakisu imela tudi novinarja Arsa Aleksander Čobec in Vala 202 Gorazd Rečnik.
Gost 4. oddaje UP v 2. sezoni je Robi Špiler. S Tjašo Štruc obožujeta vrtnarjenje, imata Vrt obilja in celo vrsto sledilcev na družabnih omrežjih. Kot poudarjata sta svoj posel razvila okoli hobija in ne iz hobija. Zato svojih pridelkov ne prodajata, z veliko vnemo in natančnostjo pa predajata znanje o vrtnarjenju in svobodnem življenju z naravo. Z Anjo Hlača Ferjančič in Micem Melanškom, soustanoviteljem Hooray Studios, so med drugim govorili o drugačnem pogledu na podjetništvo, o življenju v majhni hiški in zavestnem omejevanju rasti posla.
V Mariboru je bil v četrtek poseben dan, z živo verigo so namreč selili del gradiva osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu na začasno lokacijo v Trgovskem centru City na Trgu Leona Štuklja. Tja se seli zaradi gradnje težko pričakovanih novih prostorov, ki bodo del Centra Rotovž in ki bodo za zaposlene pomenili varnejše in sodobnejše delovno okolje, za obiskovalce pa prijetnejši prostor in sodobno knjižnično izkušnjo. Verigo je tvorilo približno sedemsto ljudi, ki so poudarjali pomen solidarnosti in primernega odnosa do knjig. Knjižničarji s pomočjo selitvenega servisa selijo skupaj 160 tisoč enot in za približno štiri kilometre polic. Reportažo o dogodku, na katerem je ob pomoči Mariborčanov na začasni dom pripotovalo tisoč knjig poezije, je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V organizaciji Vodnikove domačije prek spleta vsak drugi četrtek potekajo glasna branja za starejše, ki jih že več let uspešno organizira upokojena novinarka Lada Zei. "Ko greš skoz življenje, glasilke uporabljaš ne da bi o tem razmišljal, razen če si pevec. Pozabljivost je posledica tega, da starejši ljudje govorijo zelo malo. Večinoma so to ženske. Ob glasnem branju aktiviramo glasilke, ki prekrvavijo možgansko skorjo. Če bereš na glas, tudi če si sam, si lahko privoščiš in bereš tako, kot da si v teatru, se delaš norca iz besed."
Sestri Sandra in Nadja Keržan sta pred šestimi leti iskali službo in ker redne zaposlitve ni bilo na vidiku, sta se odločili, da si bosta priložnost ustvarili sami. Odprli sta spletno trgovino z ekološkimi čistili, prve pakete sta pošiljali kar iz Nadjine sobe. Prvi velik preskok sta naredili čez šest mesecev, ko sta najeli prostore. Sledilo je odprtje (fizične) trgovine ter razvoj lastne linije čistil Okay. Ob vseh uspehih pa tudi številni izzivi: od iskanja sodelavcev, do epidemije in prekinjenih dobavnih verig ter višjih cen surovin.
Neveljaven email naslov
