Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Nekaj ogrevalnih vaj, reden servis opreme, upoštevanje označb in prilagojena hitrost smučanja so recept za dobro smuko, ki ga je v nedeljo na Krvavcu z nami delil nekdanji profesionalni smučar Jure Košir
Alpsko smučanje je vtkano v slovenski DNK, o bloškem smučanju kot gibanju na smučeh po visokem snegu je že leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske poročal Janez Vajkard Valvasor. Prebivalci Blok naj bi tako bili najstarejši smučarji na območju srednje Evrope. Smučanje kljub visokim stroškom, ki jih takšna rekreacija prinaša s seboj, še vedno sodi med popularne športe, ljubitelji zimskih športov pa vedno radi stiskajo pesti tudi za tiste smučarje, ki so se odločili del svojega življenja nameniti profesionalnemu smučanju. Mednje je sodil tudi Jure Košir, dobitnik slalomskega brona iz Lillehammerja in trikratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, v nedeljo pa naš smučarski učitelj.
Tako so svoje spomine na Jureta Koširja strnili poslušalci, ki so se v nedeljo udeležili tretjega sklopa naše januarske akcije Val na snegu in ledu:
“Že iz otroštva se spominjam teh nedeljskih tekem, ko smo ga spremljali in navijali za njega.”
“Več kot pred dvajsetimi leti smo skoraj vsako nedeljo čakali na tekme alpskega smučanja, ko je nastopal Jure, in seveda smo se veselili z njim, njegovih dobrih rezultatov.”
“Poleg smučanja je znal poskrbeti še za petje, navduševal je s svojo energijo, komunikacijo. Sami lepi spomini.”
“Ko je zmagal v Kranjski Gori, smo imeli ravno razredno uro v gimnaziji. Namesto razredne ure smo prižgali televizijo in gledali njegovo vožnjo.”
V nedeljo pa so nas na Krvavcu pričakale prave zimske razmere – sneženje in megla, kar je zahtevalo še večjo pozornost smučarjev.
“Treba je upoštevati označbe ob straneh in se držati koridorja, da ne zaidemo zunaj urejenih smučišč. Pomembno je, da dobimo občutek, kakšna je podlaga, saj se velikokrat ne vidi pred smuči in pod noge, prilagodimo tudi hitrost smučanja. V slabih razmerah je nesmiselno pretiravati.” – nasvet Jureta Koširja za smučanje v slabih vremenskih razmerah
V zimah, ki so skope s snegom, a na smučiščih pripravijo tehnični sneg, pa posebno pozornost zahteva tudi skrb za opremo, saj se smuči hitreje uničijo. Učinek servisa zaradi podlage hitreje izpuhti, zato je v takšnih zimah serviserja treba obiskati večkrat, kar potrjuje tudi Tomo Močilnikar, lastnik servisa športne opreme v Ljubljani: “Če je izrazito slab sneg ali je podlaga preveč ledena, smuči včasih zdržijo tudi samo dva ali tri dni. Na to moramo biti pozorni, če robniki niso dovolj ostri, potem tudi smučarija ni dovolj varna.”
Rekreativni smučarji pa velikokrat pozabljajo tudi za izredno pomemben del smučanja, ogrevanje pred prvim spustom. Že kratko ogrevanje lahko prepreči marsikatero poškodbo in poskrbi za boljši občutek na smučeh.
“Dogaja se, da gre veliko smučarjev iz avta na sedežnico ali v gondolo, takoj na vrh in takoj naredijo prehitro prvo vožnjo. Brez ogrevanja, ki vzame pet minut, po njem pa se počutimo drugače. Pomembno je tudi, da prvo vožnjo odpeljemo res zmerno, da vidimo, kakšne so razmere in kakšen je sneg.” – Jure Košir o pomembnosti ogrevanja pri rekreativnem smučanju
Valova januarska akcija Val na snegu in ledu se v nedeljo končuje na Jezerskem, kjer bodo poslušalci tekli na smučeh z olimpijko Petro Majdič (prijave so končane), v okviru akcije pa smo že deskali in drsali.
Najdi olimpijca! Valova šola smučanja na @RTCKrvavec! pic.twitter.com/hg7R5ub5tm
— Val 202 (@Val202) January 26, 2020
Alpski smučarji imajo reees radi svoj šport. Pokonci sredi noči, sneg, megla, mraz, kdaj tudi sonce…v nedeljo je @Val202 s poslušalci smučal na Krvavcu, nasvete nam je delil @JureKosir Ker se skoraj nič ni videlo, vam danes ob 10.45 v posluh ponudimo kaj se je slišalo… pic.twitter.com/Zrj1mGsLDO
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 30, 2020
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Nekaj ogrevalnih vaj, reden servis opreme, upoštevanje označb in prilagojena hitrost smučanja so recept za dobro smuko, ki ga je v nedeljo na Krvavcu z nami delil nekdanji profesionalni smučar Jure Košir
Alpsko smučanje je vtkano v slovenski DNK, o bloškem smučanju kot gibanju na smučeh po visokem snegu je že leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske poročal Janez Vajkard Valvasor. Prebivalci Blok naj bi tako bili najstarejši smučarji na območju srednje Evrope. Smučanje kljub visokim stroškom, ki jih takšna rekreacija prinaša s seboj, še vedno sodi med popularne športe, ljubitelji zimskih športov pa vedno radi stiskajo pesti tudi za tiste smučarje, ki so se odločili del svojega življenja nameniti profesionalnemu smučanju. Mednje je sodil tudi Jure Košir, dobitnik slalomskega brona iz Lillehammerja in trikratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, v nedeljo pa naš smučarski učitelj.
Tako so svoje spomine na Jureta Koširja strnili poslušalci, ki so se v nedeljo udeležili tretjega sklopa naše januarske akcije Val na snegu in ledu:
“Že iz otroštva se spominjam teh nedeljskih tekem, ko smo ga spremljali in navijali za njega.”
“Več kot pred dvajsetimi leti smo skoraj vsako nedeljo čakali na tekme alpskega smučanja, ko je nastopal Jure, in seveda smo se veselili z njim, njegovih dobrih rezultatov.”
“Poleg smučanja je znal poskrbeti še za petje, navduševal je s svojo energijo, komunikacijo. Sami lepi spomini.”
“Ko je zmagal v Kranjski Gori, smo imeli ravno razredno uro v gimnaziji. Namesto razredne ure smo prižgali televizijo in gledali njegovo vožnjo.”
V nedeljo pa so nas na Krvavcu pričakale prave zimske razmere – sneženje in megla, kar je zahtevalo še večjo pozornost smučarjev.
“Treba je upoštevati označbe ob straneh in se držati koridorja, da ne zaidemo zunaj urejenih smučišč. Pomembno je, da dobimo občutek, kakšna je podlaga, saj se velikokrat ne vidi pred smuči in pod noge, prilagodimo tudi hitrost smučanja. V slabih razmerah je nesmiselno pretiravati.” – nasvet Jureta Koširja za smučanje v slabih vremenskih razmerah
V zimah, ki so skope s snegom, a na smučiščih pripravijo tehnični sneg, pa posebno pozornost zahteva tudi skrb za opremo, saj se smuči hitreje uničijo. Učinek servisa zaradi podlage hitreje izpuhti, zato je v takšnih zimah serviserja treba obiskati večkrat, kar potrjuje tudi Tomo Močilnikar, lastnik servisa športne opreme v Ljubljani: “Če je izrazito slab sneg ali je podlaga preveč ledena, smuči včasih zdržijo tudi samo dva ali tri dni. Na to moramo biti pozorni, če robniki niso dovolj ostri, potem tudi smučarija ni dovolj varna.”
Rekreativni smučarji pa velikokrat pozabljajo tudi za izredno pomemben del smučanja, ogrevanje pred prvim spustom. Že kratko ogrevanje lahko prepreči marsikatero poškodbo in poskrbi za boljši občutek na smučeh.
“Dogaja se, da gre veliko smučarjev iz avta na sedežnico ali v gondolo, takoj na vrh in takoj naredijo prehitro prvo vožnjo. Brez ogrevanja, ki vzame pet minut, po njem pa se počutimo drugače. Pomembno je tudi, da prvo vožnjo odpeljemo res zmerno, da vidimo, kakšne so razmere in kakšen je sneg.” – Jure Košir o pomembnosti ogrevanja pri rekreativnem smučanju
Valova januarska akcija Val na snegu in ledu se v nedeljo končuje na Jezerskem, kjer bodo poslušalci tekli na smučeh z olimpijko Petro Majdič (prijave so končane), v okviru akcije pa smo že deskali in drsali.
Najdi olimpijca! Valova šola smučanja na @RTCKrvavec! pic.twitter.com/hg7R5ub5tm
— Val 202 (@Val202) January 26, 2020
Alpski smučarji imajo reees radi svoj šport. Pokonci sredi noči, sneg, megla, mraz, kdaj tudi sonce…v nedeljo je @Val202 s poslušalci smučal na Krvavcu, nasvete nam je delil @JureKosir Ker se skoraj nič ni videlo, vam danes ob 10.45 v posluh ponudimo kaj se je slišalo… pic.twitter.com/Zrj1mGsLDO
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 30, 2020
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
Neveljaven email naslov