Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Nekaj ogrevalnih vaj, reden servis opreme, upoštevanje označb in prilagojena hitrost smučanja so recept za dobro smuko, ki ga je v nedeljo na Krvavcu z nami delil nekdanji profesionalni smučar Jure Košir
Alpsko smučanje je vtkano v slovenski DNK, o bloškem smučanju kot gibanju na smučeh po visokem snegu je že leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske poročal Janez Vajkard Valvasor. Prebivalci Blok naj bi tako bili najstarejši smučarji na območju srednje Evrope. Smučanje kljub visokim stroškom, ki jih takšna rekreacija prinaša s seboj, še vedno sodi med popularne športe, ljubitelji zimskih športov pa vedno radi stiskajo pesti tudi za tiste smučarje, ki so se odločili del svojega življenja nameniti profesionalnemu smučanju. Mednje je sodil tudi Jure Košir, dobitnik slalomskega brona iz Lillehammerja in trikratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, v nedeljo pa naš smučarski učitelj.
Tako so svoje spomine na Jureta Koširja strnili poslušalci, ki so se v nedeljo udeležili tretjega sklopa naše januarske akcije Val na snegu in ledu:
“Že iz otroštva se spominjam teh nedeljskih tekem, ko smo ga spremljali in navijali za njega.”
“Več kot pred dvajsetimi leti smo skoraj vsako nedeljo čakali na tekme alpskega smučanja, ko je nastopal Jure, in seveda smo se veselili z njim, njegovih dobrih rezultatov.”
“Poleg smučanja je znal poskrbeti še za petje, navduševal je s svojo energijo, komunikacijo. Sami lepi spomini.”
“Ko je zmagal v Kranjski Gori, smo imeli ravno razredno uro v gimnaziji. Namesto razredne ure smo prižgali televizijo in gledali njegovo vožnjo.”
V nedeljo pa so nas na Krvavcu pričakale prave zimske razmere – sneženje in megla, kar je zahtevalo še večjo pozornost smučarjev.
“Treba je upoštevati označbe ob straneh in se držati koridorja, da ne zaidemo zunaj urejenih smučišč. Pomembno je, da dobimo občutek, kakšna je podlaga, saj se velikokrat ne vidi pred smuči in pod noge, prilagodimo tudi hitrost smučanja. V slabih razmerah je nesmiselno pretiravati.” – nasvet Jureta Koširja za smučanje v slabih vremenskih razmerah
V zimah, ki so skope s snegom, a na smučiščih pripravijo tehnični sneg, pa posebno pozornost zahteva tudi skrb za opremo, saj se smuči hitreje uničijo. Učinek servisa zaradi podlage hitreje izpuhti, zato je v takšnih zimah serviserja treba obiskati večkrat, kar potrjuje tudi Tomo Močilnikar, lastnik servisa športne opreme v Ljubljani: “Če je izrazito slab sneg ali je podlaga preveč ledena, smuči včasih zdržijo tudi samo dva ali tri dni. Na to moramo biti pozorni, če robniki niso dovolj ostri, potem tudi smučarija ni dovolj varna.”
Rekreativni smučarji pa velikokrat pozabljajo tudi za izredno pomemben del smučanja, ogrevanje pred prvim spustom. Že kratko ogrevanje lahko prepreči marsikatero poškodbo in poskrbi za boljši občutek na smučeh.
“Dogaja se, da gre veliko smučarjev iz avta na sedežnico ali v gondolo, takoj na vrh in takoj naredijo prehitro prvo vožnjo. Brez ogrevanja, ki vzame pet minut, po njem pa se počutimo drugače. Pomembno je tudi, da prvo vožnjo odpeljemo res zmerno, da vidimo, kakšne so razmere in kakšen je sneg.” – Jure Košir o pomembnosti ogrevanja pri rekreativnem smučanju
Valova januarska akcija Val na snegu in ledu se v nedeljo končuje na Jezerskem, kjer bodo poslušalci tekli na smučeh z olimpijko Petro Majdič (prijave so končane), v okviru akcije pa smo že deskali in drsali.
Najdi olimpijca! Valova šola smučanja na @RTCKrvavec! pic.twitter.com/hg7R5ub5tm
— Val 202 (@Val202) January 26, 2020
Alpski smučarji imajo reees radi svoj šport. Pokonci sredi noči, sneg, megla, mraz, kdaj tudi sonce…v nedeljo je @Val202 s poslušalci smučal na Krvavcu, nasvete nam je delil @JureKosir Ker se skoraj nič ni videlo, vam danes ob 10.45 v posluh ponudimo kaj se je slišalo… pic.twitter.com/Zrj1mGsLDO
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 30, 2020
Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.
Nekaj ogrevalnih vaj, reden servis opreme, upoštevanje označb in prilagojena hitrost smučanja so recept za dobro smuko, ki ga je v nedeljo na Krvavcu z nami delil nekdanji profesionalni smučar Jure Košir
Alpsko smučanje je vtkano v slovenski DNK, o bloškem smučanju kot gibanju na smučeh po visokem snegu je že leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske poročal Janez Vajkard Valvasor. Prebivalci Blok naj bi tako bili najstarejši smučarji na območju srednje Evrope. Smučanje kljub visokim stroškom, ki jih takšna rekreacija prinaša s seboj, še vedno sodi med popularne športe, ljubitelji zimskih športov pa vedno radi stiskajo pesti tudi za tiste smučarje, ki so se odločili del svojega življenja nameniti profesionalnemu smučanju. Mednje je sodil tudi Jure Košir, dobitnik slalomskega brona iz Lillehammerja in trikratni zmagovalec tekem za svetovni pokal, v nedeljo pa naš smučarski učitelj.
Tako so svoje spomine na Jureta Koširja strnili poslušalci, ki so se v nedeljo udeležili tretjega sklopa naše januarske akcije Val na snegu in ledu:
“Že iz otroštva se spominjam teh nedeljskih tekem, ko smo ga spremljali in navijali za njega.”
“Več kot pred dvajsetimi leti smo skoraj vsako nedeljo čakali na tekme alpskega smučanja, ko je nastopal Jure, in seveda smo se veselili z njim, njegovih dobrih rezultatov.”
“Poleg smučanja je znal poskrbeti še za petje, navduševal je s svojo energijo, komunikacijo. Sami lepi spomini.”
“Ko je zmagal v Kranjski Gori, smo imeli ravno razredno uro v gimnaziji. Namesto razredne ure smo prižgali televizijo in gledali njegovo vožnjo.”
V nedeljo pa so nas na Krvavcu pričakale prave zimske razmere – sneženje in megla, kar je zahtevalo še večjo pozornost smučarjev.
“Treba je upoštevati označbe ob straneh in se držati koridorja, da ne zaidemo zunaj urejenih smučišč. Pomembno je, da dobimo občutek, kakšna je podlaga, saj se velikokrat ne vidi pred smuči in pod noge, prilagodimo tudi hitrost smučanja. V slabih razmerah je nesmiselno pretiravati.” – nasvet Jureta Koširja za smučanje v slabih vremenskih razmerah
V zimah, ki so skope s snegom, a na smučiščih pripravijo tehnični sneg, pa posebno pozornost zahteva tudi skrb za opremo, saj se smuči hitreje uničijo. Učinek servisa zaradi podlage hitreje izpuhti, zato je v takšnih zimah serviserja treba obiskati večkrat, kar potrjuje tudi Tomo Močilnikar, lastnik servisa športne opreme v Ljubljani: “Če je izrazito slab sneg ali je podlaga preveč ledena, smuči včasih zdržijo tudi samo dva ali tri dni. Na to moramo biti pozorni, če robniki niso dovolj ostri, potem tudi smučarija ni dovolj varna.”
Rekreativni smučarji pa velikokrat pozabljajo tudi za izredno pomemben del smučanja, ogrevanje pred prvim spustom. Že kratko ogrevanje lahko prepreči marsikatero poškodbo in poskrbi za boljši občutek na smučeh.
“Dogaja se, da gre veliko smučarjev iz avta na sedežnico ali v gondolo, takoj na vrh in takoj naredijo prehitro prvo vožnjo. Brez ogrevanja, ki vzame pet minut, po njem pa se počutimo drugače. Pomembno je tudi, da prvo vožnjo odpeljemo res zmerno, da vidimo, kakšne so razmere in kakšen je sneg.” – Jure Košir o pomembnosti ogrevanja pri rekreativnem smučanju
Valova januarska akcija Val na snegu in ledu se v nedeljo končuje na Jezerskem, kjer bodo poslušalci tekli na smučeh z olimpijko Petro Majdič (prijave so končane), v okviru akcije pa smo že deskali in drsali.
Najdi olimpijca! Valova šola smučanja na @RTCKrvavec! pic.twitter.com/hg7R5ub5tm
— Val 202 (@Val202) January 26, 2020
Alpski smučarji imajo reees radi svoj šport. Pokonci sredi noči, sneg, megla, mraz, kdaj tudi sonce…v nedeljo je @Val202 s poslušalci smučal na Krvavcu, nasvete nam je delil @JureKosir Ker se skoraj nič ni videlo, vam danes ob 10.45 v posluh ponudimo kaj se je slišalo… pic.twitter.com/Zrj1mGsLDO
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) January 30, 2020
Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.
Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Pogovor z režiserjem in scenaristom filma Betonske sanje Urbanom Zorkom.
"Za katero TV serijo vam je žal, da ste jo že pogledali? Ker je tako dobra, da zavidate tistemu, ki je še ni videl!" Takole se je glasilo izhodiščno vprašanje za naše poslušalce, ki smo jim tokrat dali glavno besedo.
Šli smo med študente, na Fakulteti za družbene vede sta se predavanju pridružila vloger Ciril Komotar in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, razpravljali smo o vlogi vplivnežev in tradicionalnih medijev.
Čvrst medgeneracijski dialog smo poskušali zgraditi na Gimnaziji Celje – Center, kjer so se nam pridružili mladi zagnani dijaki in starejši Celjani. Osrednja gostja je humanitarka, zdravnica, pobudnica pretresljivega projekta Vida in tudi nekdanja dijakinja omenjene gimnazije Ninna Kozorog.
Na Osnovni šoli Makole smo za Dan 202 pripravili presenečenje. "Svojo" osnovno šolo je obiskal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser.
Danes je Dan202: v datumu imamo same ničle in dvojke. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič na našo pobudo ob 2:02 za Športni SOS objavil nekaj športnih zanimivosti o 202. V tem prispevku pa tudi o tem, kateri film je dolg natanko 202 minuti.
Potem ko so se na jutranjih vlakih v Ljubljano iz vseh koncev Slovenije potnikom pridružili znani glasbeniki: iz smeri Gorenjske Tomaž Štular (Bordo), iz smeri Primorske Rudi Bučar, iz smeri Zasavja Manca Trampuš in Domen Don Holc (Koala Voice) in iz smeri Dolenjske Gregor Strasbergar Štras (Mrfy), so se nam pridružili še v studiu.
Andrej Karoli in Iztok Mlakar se ob 30. obletnici izida kasete Štorije in baldorije pogovarjata o prvih srečanjih s kitaro, dialektu in življenjskem ciklu skladbe
Po poteh saksofona stopamo z Lovrom Ravbarjem: od Pihalnega orkestra Krško, do Branforda Marsalisa (Sting), domače zasedbe Miladojka Youneed in Raphaela Ravenscrofta, ki je zaznamoval skladbo Baker Street.
Sredi zime telesu nepreklicno zmanjkajo še zadnje zloge vitamina D, ki si ga je skladiščilo med poletno izpostavljenostjo soncu. Raziskave kažejo, da zimsko sonce te moči nima in da tudi iz hrane pri nas ne dobimo dovolj tega dragocenega vitamina, brez katerega telo ne zmore dobro skrbeti za kosti in imunski sistem. Nekatere raziskave kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih. Kako vedeti, ali smo med njimi, ali je smiselno dodajati prehranska dopolnila s tem vitaminom kar za vsak primer, ali je lahko ob sončenju vitamina D tudi preveč?
Jan Plestenjak s predlogi od Bacha, via Paco De Lucia in Nile Rodgers do Erica Claptona.
Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.
Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam bo na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.
Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s »slovensko« šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki jih bomo zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se bo oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.
Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?
O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo.
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
Iz male sobe v celjskem bloku do bistva strun skritih v litoželeznem okvirju. O dobrih in slabih frekvencah in o tem, kaj pomeni živeti glasbo.
Neveljaven email naslov