Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.
... tudi teka na smučeh. Igra je koordinacijsko eden najboljših treningov, saj takrat pozabiš na to, kako se mora vsaka mišica gibati in se zato največ naučiš. V nedeljo smo se s Petro Majdič učili teči na smučeh
Tek na smučeh je ena od najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Seveda, če narava to dopušča. Tako kot pri ostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in obenem boljši izkoristek. V nedeljo je našim poslušalcem osnove smučarskega teka predstavila Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne in treh malih kristalnih globusov, tudi po koncu profesionalne tekaške kariere pa jo njena poslovna pot še vedno druži s smučarskimi teki.
Spomini poslušalk na Petro Majdič kot športnico:
“Česar se najprej spomnim, je padec iz olimpijskih iger, sem jo pa tudi sicer kar redno spremljala.”
“Skupaj z njo sem jokala ob gledanju tistega finala. Pa tudi vztrajnost, njena energija, iti preko ovir. Spominjam se, da so jo skozi tekmovalno pot spremljale nesreče, na koncu pa vendarle uspehi.”
Zgodovinsko dokazani prvi smučarski tek na dolge proge sodi v leto 1521, ko je poznejši švedski kralj Vasa s svojimi vojaki med vstajo proti Dancem pretekel 90 kilometrov v ostrem tempu. V začetku 19. stoletja se je pod norveškim vplivom že začenjala razvijati tehnika smučarskega teka. Leta 1870 pa so v Oslu ustanovili prvi smučarski klub na svetu.
“Tek na smučeh je preprost šport. V Skandinaviji se z njih ukvarjajo že otroci, ko komaj shodijo, potem pa vse do smrti. Če zmorejo oni, potem to z lahkoto počne tudi vsak normalen in zdrav posameznik. Velika prednost teka na smučeh je, da lahko samo hodiš na smučeh, pa se že ukvarjaš s tem športom.” – Petra Majdič
Primerjava z alpskim smučanjem, ki je v Sloveniji še vedno bolj popularen kot teki na smučeh? Pri obeh športih se je treba držati naprej in imeti pokrčena kolena, za začetek pa je pomembno, da si omislite inštruktorja, da vas nauči pravega pristopa in tehnike. Čeprav je oprema za tek na smučeh precej ugodnejša, pa je pomembno, da se ponjo odpravite v specializirano trgovino, si vzamete čas in upoštevate nasvete strokovnjakov.
“Padci pri teku na smučeh niso hudi, razen če se ti ne zgodi Petra Majdič v Vancouvru.” – Petra Majdič se v šali spominja hudega padca na olimpijskih igrah
S tekom na smučeh smo zaključili januarsko akcijo Val na snegu in ledu, kjer smo pred tem že deskali na snegu, drsali in smučali. V reportažah preverite, kako smo se imeli.
#ValNaSneguInLedu, danes na tekaških smučeh!
Hvala Petri Majdič za dober trening, kaj vse smo ponovili ali se na novo naučili, pa izdamo v četrtek ob 10.45. pic.twitter.com/k7FSyrOgOj
— Val 202 (@Val202) February 2, 2020
V nedeljo smo se še zadnjič v sklopu akcije #val202NaSneguInLedu v živo dobili s poslušalci in poslušalkami. Po @markogrilc , @janivo33 in @JureKosir smo se družili še s Petro Majdič. Reportažo, pravzaprav abecedo teka na smučeh, pričakujte v četrtek ob 10.45 na @Val202 pic.twitter.com/E33ePtSMAE
— Aleš Smrekar (@Alesmrekar) February 4, 2020
Trinajstega februarja 1974 se je rodil Robbie Williams. V petinštiridesetih letih življenja je ustvaril veliko raznovrstne in dobre glasbe.
Jasmina Cibic, slovenska umetnica, ki živi v Londonu, in Alessandro Vincentelli iz Centra za sodobno umetnost Baltic (Gateshead, VB). Umetnica se s prepletanjem različnih zgodovinski oseb in prostorskih instalacij družbeno kritično sprašuje, ali je moč arhitekturo, ki je nekoč služila državi in njeni ideologiji, preprosto uničiti.
Zora A. Jurič. Je ambasadorka mariborske kulture in je za svoje delo prejela Glazerjevo listino. Je profesorica slovenščine, pobudnica mariborskega projekta Zgodbe o ljudeh in klopeh, vodi literarne pogovore in zelo uspešno pesniški turnir Vitez poezije. Takrat je v Mariboru poezija v zraku.
Ifigenija Simonovič. Je pesnica, pisateljica in umetnica, za pisanje pesmi ni nobene nuje, pravi, "zgodi se mi stavek, verz, dogodek, ki se postavlja na papir mogoče nekaj mesecev".
Kristina Hočevar. Svojo zadnjo, šesto pesniško zbirko, ki jo sestavljajo tri knjige, je poimenovala Naval. "Gre za izrazito samosvojo in drzno poetiko, nekakšno prehajanje v valovih in končno v skupnem naval," so ob izidu zbirke zapisali v reviji Bukla. Kristinine pesmi izrisujejo povsem specifičen, čeprav vsem nam znani svet.
Anja Golob. Je pesnica in založnica, njena založba Vige Vage Knjige je specializirana za risoromane. Živi v Mariboru, kjer končuje četrto pesniško zbirko. "To ustvarjanje zahteva veliko osredotočenosti."
Ana Pepelnik. Je mlada pesnica, ki večkrat svojo poezijo piše ob spremljavi tehnobita. Tako je nastala pesniška zbirka Tehno. "Moja poezija je zelo ritmična, ker ritem, ki je specifičen za to glasbeno zvrst, zaobjema pesmi v celoti." In kaj imata skupnega tehno in poezija?
Miljana Cunta. Pesniška zbirka Za pol neba je bila njen čisti pesniški prvenec, sledila je zbirka Pesmi dneva, zadnjo, izšla je lani, je poimenovala Svetloba od zunaj. Ena od Miljaninih pesmi se konča z verzom "Pišem in pišem, dokler je svetlo".
Barbara Pogačnik. S svojo poezijo osvaja svet in svet osvaja njo. Njena poezija gostuje na številnih literarnih festivalih, njene pesmi so prevedene v več kot 20 jezikov, poezija pa jo je napotila tudi v bogato literarno prevajanje.
Barbara Korun. Avtorica šestih pesniških zbirk je v otroštvu najraje prebirala knjige o nastanku sveta in o živalih, resnično pa jo je literatura zadela, kot sama pravi, ko je prebrala roman Dostojevskega Idiot, "potem sem začela brati tudi poezijo". S Tajo Kramberger in Tatjano Jamnik je ustanovila Mednarodno literarno nagrado Kons, že nekaj let pa vodi redna mesečna srečanja Pesnice za pesnice.
Elza Budau. Je zelo posebna pesnica, prav gotovo z največjim številom uglasbenih pesmi. V obdobju razcveta slovenske popevke je besedila pisala podnevi in ponoči. "Naročila so prihajala tik pred zdajci, zato mi je vedno primanjkovalo časa."
Tina Kozin. Je pesnica in literarna kritičarka ter draga kolegica iz kulturnega uredništva programa ARS. »Pesmi Tine Kozin so preproste, vendar polne pesniških sredstev in iger z besedami. Njihovo sporočilo pa ostaja zabrisano, je samo šumenje.« Šumenja je naslov njene druge pesniške zbirke, prva z naslovom Mož s petimi podplati je nastala po naključju.
7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.
Ljudje od nekdaj iščemo eliksir večne mladosti, ki bi nam zagotovil večno življenje. Če je bogovom to izredno dobro uspevalo, pa so ljudje ostali večni le v svojih dejanjih in na papirju. Morda pa se bo tudi to kmalu spremenilo. V 21. stoletju kot naslednjo veliko tehnologijo napovedujejo ravno podaljšanje človekovega življenja v večnost. Kakšen pa bi bil svet, če bi vsi živeli večno? Kako bi na svetu preživela preštevilna populacija, kje bi živela, kdo bi jo prehranil? Je večno življenje zidanje gradov v oblakih ali realna možnost? Nekaj odgovorov smo poiskali na novogoriški gimnaziji.Tole je celoten posnete debate z dijaki, profesorjem filozofije Sandijem Cvekom, doktorsko študentko biomedicine Mojco Justin in upokojenko Marijo Jelen.
Venezuela in njeni humanitarna in politična kriza so trenutno eno od bolj vročih tem mednarodne politike. Tudi slovenski politični vrh je nameraval danes razpravljati o tem, ali se bo naša država pridružila tisti skupini evropskih držav, ki so Juana Guaidoja priznale za začasnega predsednika Venezuele, da bi razpisal predčasne predsedniške volitve. Razpravo so sicer dopoldne preložili. Novinarka zunanjepolitične redakcije našega radia Špela Novak se je dopoldne pogovarjala s poznavalko razmer v Južni Ameriki Uršo Geršak z oddelka za romanske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sogovornica opozarja na zelo kompleksno sliko Venezuele. Po njenem polarizacija v medijih za Madura in proti njemu ni ustrezna. Vlogo igrajo geostrateški in drugi interesi velikih sil, na obzorju je lahko celo nova hladna vojna.
Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave.
Radijska premiera in pogovor o novi skladbi ter albumu, ki bo izšel septembra. Matevž Šalehar – Hamo pravi, da na snemanjih lovijo 'filing' s koncertov.
V glasbenem jutru o enem najbolj pomembnih albumov v zgodovini popularne glasbe in do danes najbolj prodajanem ... Dame in gospodje, to je Thriller!
Sporno goveje meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa in je bilo uporabljeno za pripravek za kebab, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji. Uprava je promet z njim prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa še znano, koliko ga je in ali je bil morda že distribuiran. Na upravi ob tem ne izključujejo, da v dveh do treh tednih ne bodo odkrili še kakšnega primera živila ali mesnega pripravka s spornim mesom. Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je afera predvsem priložnost za razmislek o tem, za koliko smo zaradi gonje po vse nižjih cenah spustili standarde, tudi pri najbolj občutljivih skupinah, kot so otroci v vrtcih in šolah in bolnikih v bolnišnicah. Ti – paradoksno – pojedo največ uvožene govedine v državi.
Nataša Štefe in Andrej Karoli o vlogi žensk v glasbeni industriji. V živo s festivala Ment 2019.
Neveljaven email naslov
