Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, saj lahko le tako dvignemo svojo odpornost za prihodnje krize, pojasnjuje Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager
Medeja Lončar je predsednica Združenja Manager, direktorica podjetja Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška. Pravi, da se je v kriznem upravljanju za najpomembnejšo izkazala hitrost odločanja, saj so najlažje prebrodili krizne čase tisti, ki so imeli že pred razglasitvijo epidemije ustanovljene krizne skupine. Pri novih oblikah dela, ki se uveljavljajo v teh časih, je ključno zaupanje v kolektivu, saj je izredno pomembno, da vsakdo prevzame in opravi svojo vlogo.
“Včasih si prav presenečen, ko se izkaže, da nekateri ljudje celo bolje komunicirajo in delajo v kriznih časih.” – Medeja Lončar
“Kot vodje moramo biti empatični do naših zaposlenih, saj se je vsakdo znašel v specifičnem položaju,” razmišlja o vlogi vodij v kriznih časih in dodaja, da kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, zdajšnji odzivi pa so ključni za odpornost v prihodnjih krizah.
“Imam občutek, da smo pri delu na daljavo veliko bolj učinkoviti. Ampak pomanjkanje socialnih stikov in celodnevno virtualno delo človeka veliko bolj utrudi. Treba bo razmišljati, kako uravnotežiti nove oblike digitalnega dela od doma.”
Podjetja, ki so bila bolj digitalizirana, so se lažje prilagodila na zdravstveno krizo, spet druga so čez noč vzpostavila načine za delo na daljavo. Podjetja, ki krepijo svojo kulturo, pozitivno motivacijo zaposlenih, lažje prenašajo posebne razmere. V krizi se je kot izredno pomembna izkazala solidarnost ljudi, pa tudi organizacije so se začele povezovati med seboj. “Samo vsi skupaj lahko v sodelovanju dosežemo vnovičen zagon gospodarstva.”
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, saj lahko le tako dvignemo svojo odpornost za prihodnje krize, pojasnjuje Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager
Medeja Lončar je predsednica Združenja Manager, direktorica podjetja Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška. Pravi, da se je v kriznem upravljanju za najpomembnejšo izkazala hitrost odločanja, saj so najlažje prebrodili krizne čase tisti, ki so imeli že pred razglasitvijo epidemije ustanovljene krizne skupine. Pri novih oblikah dela, ki se uveljavljajo v teh časih, je ključno zaupanje v kolektivu, saj je izredno pomembno, da vsakdo prevzame in opravi svojo vlogo.
“Včasih si prav presenečen, ko se izkaže, da nekateri ljudje celo bolje komunicirajo in delajo v kriznih časih.” – Medeja Lončar
“Kot vodje moramo biti empatični do naših zaposlenih, saj se je vsakdo znašel v specifičnem položaju,” razmišlja o vlogi vodij v kriznih časih in dodaja, da kriza prinaša velike spremembe tudi v ekosisteme podjetij, zdajšnji odzivi pa so ključni za odpornost v prihodnjih krizah.
“Imam občutek, da smo pri delu na daljavo veliko bolj učinkoviti. Ampak pomanjkanje socialnih stikov in celodnevno virtualno delo človeka veliko bolj utrudi. Treba bo razmišljati, kako uravnotežiti nove oblike digitalnega dela od doma.”
Podjetja, ki so bila bolj digitalizirana, so se lažje prilagodila na zdravstveno krizo, spet druga so čez noč vzpostavila načine za delo na daljavo. Podjetja, ki krepijo svojo kulturo, pozitivno motivacijo zaposlenih, lažje prenašajo posebne razmere. V krizi se je kot izredno pomembna izkazala solidarnost ljudi, pa tudi organizacije so se začele povezovati med seboj. “Samo vsi skupaj lahko v sodelovanju dosežemo vnovičen zagon gospodarstva.”
Ne zgodi se pogosto, da bi se imena slovenskih znanstvenikov zasvetila v kateri izmed prestižnih revij družine Nature, a pred približno mesecem dni se je.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Škandal pri umetnostnem drsanju, ki ga je s prve roke spremljala Slovenka, Tjaša Andree Prosenc.
V Vancouvru je eden od letošnjih slovenskih upov za olimpijsko medaljo nastopal še za drugo državo, svojo domovino. Govorimo seveda o Jakovu Faku, ki pa je bil že pred prejšnjimi igrami na nek način član slovenske reprezentance. Z njo je ves čas treniral in bil deležen polne podpore tudi ob tem, ko je v šprintu Klemenu Bauerju odnesel bronasto medaljo.
Jazz glasbenik Igor Matković o svojem ustvarjanju in pomanjkanju institucionalne ureditve področja organizacije in promocije glasbenikov
Norvežan je na treh nastopih v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu zbral 12 medalj, od tega osem zlatih.
S 15 zmagami v svetovnem pokalu in dvema kristalnima globusoma še vedno najboljši slovenski skakalec vseh časov. V letih 1997 in 1998 je bil v šampionski formi, a v Naganu ni prišel do olimpijskega odličja. Na svoj, oziroma bolje rečeno moštveni olimpijski trenutek je moral počakati še štiri leta in se po kriznih sezonah z reprezentanti v Salt Lake Cityu veselil brona.
Legendarni Bojan Križaj je bil najbližje olimpijski medalji v Lake Placidu leta 1980. V veleslalomu je medaljo zgrešil za dve stotinki, v slalomu pa je v čudnih okoliščinah odstopil.
Slovenski smučarski tekači imajo dolgo zgodovino nastopanja na zimskih olimpijskih igrah. Najbolj pa izstopa seveda bronasta medalja Petre Majdič v Vancouvru leta 2009, ki je imela skoraj tragično predigro ...
Neveljaven email naslov