Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
S slovenskim reprezentantom in igralcem Miami Heat se je pogovarjal Franci Pavšer.
ob Dylan je končno sprejel Nobelovo nagrado za književnost. To ni spomin na prvi april, ameriški roker, ki je bil za Nobelovega nagrajaneca razglašen oktobra lani, je svojo diplomo in medaljo, potem ko se uradne podelitve ni udeležil, sprejel na zasebni slovenosti v Stockholmu v družbi dvanajstih članov akademije.
Aleksander Iskra je živi detektor za laži. Kako prepozna tihotapca in lažnivca, kaj bi storil z Martinom Krpanom danes in zakaj je zagovornik resnice v pogovoru na Valu 202!
Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija je tudi letos pred kulturnim praznikom predstavilo stanje na področju nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, predvsem ob dejstvu, da Ministrstvo za kulturo pripravlja nov kulturni model. Ob tej priložnosti se je Nataša štefe pogovarjala z Jurijem Krpanom, umetniškim vodjem Galerije Kapelica ter tudi članom upravnega odbora Društva asociacija.
Martin Rees, kozmolog in astrofizik, ki kot lord sedi tudi v zgornjem domu britanskega parlamenta, je bil več let tudi predsednik britanske Kraljeve družbe. Pogosto je premikal meje tega, kaj sodi v znanost. Po prepričanju je ateist, vendar s precej spoštovanja do religije, zaradi česar si je zaslužil kar nekaj očitkov. Zakaj verjame v obstoj multiverzuma, zakaj se boji znanstvenega napredka in kam v našem vesolju bi najraje potoval?
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Za post-praznično vzdušje hranimo še reportažo kolegice Maje Ratej iz cernovskih hodnikov. Torej, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
V petkovem jutranjem žuru v slovo letu 2016 so Miha, Tadej, Mitja in Andrej s poslušalci izbrali alternativno ime meseca decembra, tistega, ki je najbolj odstopal od sicer prevladujočih praks v prazničnem času. To je Silvan Brglez, kovinar z Vranskega, ki je na Facebooku dokazal, da se tudi z nižjo plačo da preživeti praznike v slogu srednjega razreda. Za vsega 99 evrov si je okrog hiše napeljal 179 metrov novoletih lučk, obdaril vse sorodnike, v hladilnik pa zložil nadstandardno količino tatarskega, francoske, kokakole in majoneze. Za nameček je na kuponku uplenil še razvajanje za dva v Atomskih toplicah. Pravi, da je trik v pravi kombinatoriki Alibabe, kuponov, kartic in skrbnega spremljanja akcij.
Petek. Zadnji v letu 2016. Na Valu 202 so igrali Mi2, govorili pa štirje voditelji: Miha, Tadej, Mitja in Andrej.
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Neveljaven email naslov