Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj nas uči šport na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play? Boštjan Reberšak se je pogovarjal s specialistom za športno filzofijo dr. Milanom Hosto.
O tem, kaj nas lahko šport uči na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play, razmišlja dr. Milan Hosta, specialist filozofije športa
Čas, v katerem živimo, je pred nas postavil cel kup izzivov, s katerimi se spopadamo. V ospredju je skrb za zdravje, pa tudi za zdravstvo, ki se je tako kot še marsikatero področje v Sloveniji znašlo na preizkušnji. Izjema ni niti šport. Dr. Milan Hosta, profesor etike športa in olimpizma ter specialist filozofije športa, o njem razmišlja kot o nevtralnem pojavu, ki ponuja telesno prakso, ki temelji na naravni potrebi po gibanju: “To potrebo umesti v kontekst igre in pravil. Zato je šport vedno vezan z institucijo. Ta institucija zadaj pa ima neki interes, ki je lahko usmerjen v zdravje, v preventivo ali pa v spektakel.”
“Slovenci imamo res dobro naravo. V vseh štirih letnih časih jo lahko izkoristimo za gibanje. In to gibanje ni nujno športno. Kar je ključno. Lahko se gibamo tudi brez institucije, ki stoji za našim hrbtom, in ostajamo zdravi.”
Gibanje pomeni svobodo, paradoks pa je, da se moramo znotraj športa omejiti s pravili, nato pa smo znotraj teh pravil svobodni, da dosežemo cilj igre: “Če nimamo nobene omejitve, tudi ta igra nima čara.”
“Šport je privlačen, ker nas omeji v svobodi izbire, ki jo imamo, na samo nekaj pravil, s katerimi lahko dosežeš cilj, da lahko igramo isto igro.”
Šport, ki ga igramo s prijatelji na ulici in v telovadnici, za seboj nima institucije, ima pa močno moralno in vzgojno plat, saj se moramo dogovoriti, kako bomo igrali. Iz modrosti, ki je pred nami na ulici, lahko to prenesemo na delovanje države, saj je ključno, da se dogovorimo, kakšno igro igramo in kaj je cilj igre: “V tej zgodbi meni manjka ravno to. Pripravljen sem preživeti grobo igro ali to, da se mi s pravili jemlje svoboda gibanja, ampak moram vedeti, kaj bomo s tem dosegli.”
“Drugi del športa, telesno-gibalni del, ki ne potrebuje institucije, nima predstavnikov. Tudi šolski šport in celo gibanje smo športizirali. Imamo lep izraz, ki se mu reče telovadba, telesna kultura. Ampak smo ga kar pometli pod preprogo. Za to ne potrebujemo institucije ali pa je ta institucija spontana. Ampak za to ne potrebujemo kluba, lige ali olimpijskih iger.”
Kontekst fair playa danes še bolj nagovarja o pošteni igri v družbi, v okolju. Kakšen zgled ima vse, kar smo v preteklosti lahko gledali in spremljali v športnih arenah za delovanje družbe in politike?
“Kdo je bil fer? Tisti, ki ni imel skritih namenov. Lahko je naredil tudi prekršek, ampak nenamenoma, zato da nasprotnik ne bo vrgel na koš, ne pa zato, da bi ga poškodoval. Na ulici smo se naučili marsikaj. Tudi politika ulice pokaže, da fair play na koncu šteje.”
Kaj nas uči šport na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play? Boštjan Reberšak se je pogovarjal s specialistom za športno filzofijo dr. Milanom Hosto.
O tem, kaj nas lahko šport uči na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play, razmišlja dr. Milan Hosta, specialist filozofije športa
Čas, v katerem živimo, je pred nas postavil cel kup izzivov, s katerimi se spopadamo. V ospredju je skrb za zdravje, pa tudi za zdravstvo, ki se je tako kot še marsikatero področje v Sloveniji znašlo na preizkušnji. Izjema ni niti šport. Dr. Milan Hosta, profesor etike športa in olimpizma ter specialist filozofije športa, o njem razmišlja kot o nevtralnem pojavu, ki ponuja telesno prakso, ki temelji na naravni potrebi po gibanju: “To potrebo umesti v kontekst igre in pravil. Zato je šport vedno vezan z institucijo. Ta institucija zadaj pa ima neki interes, ki je lahko usmerjen v zdravje, v preventivo ali pa v spektakel.”
“Slovenci imamo res dobro naravo. V vseh štirih letnih časih jo lahko izkoristimo za gibanje. In to gibanje ni nujno športno. Kar je ključno. Lahko se gibamo tudi brez institucije, ki stoji za našim hrbtom, in ostajamo zdravi.”
Gibanje pomeni svobodo, paradoks pa je, da se moramo znotraj športa omejiti s pravili, nato pa smo znotraj teh pravil svobodni, da dosežemo cilj igre: “Če nimamo nobene omejitve, tudi ta igra nima čara.”
“Šport je privlačen, ker nas omeji v svobodi izbire, ki jo imamo, na samo nekaj pravil, s katerimi lahko dosežeš cilj, da lahko igramo isto igro.”
Šport, ki ga igramo s prijatelji na ulici in v telovadnici, za seboj nima institucije, ima pa močno moralno in vzgojno plat, saj se moramo dogovoriti, kako bomo igrali. Iz modrosti, ki je pred nami na ulici, lahko to prenesemo na delovanje države, saj je ključno, da se dogovorimo, kakšno igro igramo in kaj je cilj igre: “V tej zgodbi meni manjka ravno to. Pripravljen sem preživeti grobo igro ali to, da se mi s pravili jemlje svoboda gibanja, ampak moram vedeti, kaj bomo s tem dosegli.”
“Drugi del športa, telesno-gibalni del, ki ne potrebuje institucije, nima predstavnikov. Tudi šolski šport in celo gibanje smo športizirali. Imamo lep izraz, ki se mu reče telovadba, telesna kultura. Ampak smo ga kar pometli pod preprogo. Za to ne potrebujemo institucije ali pa je ta institucija spontana. Ampak za to ne potrebujemo kluba, lige ali olimpijskih iger.”
Kontekst fair playa danes še bolj nagovarja o pošteni igri v družbi, v okolju. Kakšen zgled ima vse, kar smo v preteklosti lahko gledali in spremljali v športnih arenah za delovanje družbe in politike?
“Kdo je bil fer? Tisti, ki ni imel skritih namenov. Lahko je naredil tudi prekršek, ampak nenamenoma, zato da nasprotnik ne bo vrgel na koš, ne pa zato, da bi ga poškodoval. Na ulici smo se naučili marsikaj. Tudi politika ulice pokaže, da fair play na koncu šteje.”
Sir Rod Stewart gotovo sodi med najpomembnejša imena šovbiznisa zadnjih desetletij. 2. februarja 2018 prihaja v Zagreb v dvorano Arena. Velja za enega najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov, saj je prodal preko 100 milijonov izvodov albumov. Kar dvakrat so ga uvrstili v Rock and Roll Hall of Fame, v zbirki pa ima tudi eno nagrado grammy. Leta 2016 je za svoje zasluge v glasbi in humanitarnem delu prejel viteški naslov.
Bob Cromwell je informacijski tehnik, ukvarja se s programiranjem in varnostjo na spletu, občasno pa tudi potuje. In se na potovanjih pogosto srečuje tudi s stranišči. Tako je na internetu objavil nekaj fotografij straniščnih školjk. Klikov je bilo veliko, ker obskurne, skorajda tabu reči na spletu pač izzovejo veliko zanimanja.
Devet let pozneje, devet novih songov. Iztok Mlakar se je po predolgem premoru vrnil z novim albumom, ljubezenskim svetim pismom, naslovljenim Porka Eva. Pravi, da je pri izvirnem grehu Eva zanj junakinja, saj naredi usodni korak. “Življenje je vredno, dokler ga raziskuješ.”
Pojasnilo slovenske Policije in Darsa glede zastojev na primorski avtocesti ob prvem sneženju. Zastoji so nastali zaradi zdrsov tovornjakov. Zakaj jih torej niso začeli preventivno izločati iz prometa, še preden je do zdrsov in posledično zastojev sploh prišlo?
So glasbena skupina, ki se navdušuje nad ljudskim izročilom. Skladbe za svoj repertoar črpa iz bogate zakladnice glasbe Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Anglije in Rusije
V dnevih, ko najbolj pospešeno kupujemo velikanske količine parafinskih sveč v plastični embalaži, nas njihov projekt oz. način izdelave sveč morda lahko spodbudi k premisleku, da je sveče mogoče narediti tudi okolju bistveno bolj sprejemljivo. In to celo doma.
Skupino Nude poznamo že dvajset let. Kot v marsikateri nadobudni srednješolski zasedbi so tudi njeni člani preigrali marsikatero noto, preden so začeli ustvarjati avtorsko glasbo. Volje in zagnanosti jim ni nikdar manjkalo, v nekaj letih pa so izoblikovali dovolj skladb, da so posneli prvenec Predigra, ki je izšel pred dvajsetimi leti. Več o njem je povedal njihov bobnar Gaber Marolt.
Sweet Peak je elektro-house ekipa, ki prihaja s Sladkega vrha. Predstavili so aktualni singel Kaj bi ti brez mene, ki smo ga izbrali na razpisu Imamo novo glasbo.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
E^st - Life Goes On St. Vincent - Pills The National - I'll Still Destroy You Koala Voice - Oxygen Thief Dagny - Love You Like That Fickle Friends - Hard To Be Myself The Marías - Déjate Llevar Morgxn - Bruised Fever Ray - To The Moon And Back Syd Feat. Sampha - Show Love Mgmt - Little Dark Age Esther Vallee - Numbers Hamilton Leithauser Feat. Angel Olsen \tHeartstruck (Wild Hunger) Weaves - Walkaway Jessica Lea Mayfield - Sorry Is Gone Jessica Lea Mayfield - Offa My Hands Chela - Bad Habit Jessie Ware Feat. Paul Buchanan - Thinking About You Bishop Briggs - Dream Mabel - Low Key Yumi Zouma \t- Us, Together Yumi Zouma \t- Other People Litany - Bedroom Ella Vos - Rearrange
Ko se na Gosposvetski cesti v Ljubljani s prenovo ceste odpre zgodovina
Predstavljamo dvojec PiP. Prvi plod tega sodelovanja je skladba Trenutek, izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Kako zapuščene stavbe vplivajo na naše okolje in kaj vse nam sporočajo? Kazijo naš prostor ali mu dodajo vrednost? Pablo Maurer je ameriški fotograf, ki se pretežno ukvarja s fotografiranjem zapuščenih stavb v Združenih državah, v Sloveniji se s tem ukvarja Maruša Puhek, ki je tudi ustanovila spletno stran Abandoned Slovenia. Oba pravita, da bi bila zanju tragedija, če bi takšne stavbe, iz katerih črpata navdih, porušili. Romantičen pogled na stavbe bo malce bolj kritično pokomentirala sociologinja Srna Mandić, ki se ukvarja z vprašanjem prostorske problematike in obnove starih stavb.
Neveljaven email naslov