Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Pojasnilo slovenske Policije in Darsa glede zastojev na primorski avtocesti ob prvem sneženju. Zastoji so nastali zaradi zdrsov tovornjakov. Zakaj jih torej niso začeli preventivno izločati iz prometa, še preden je do zdrsov in posledično zastojev sploh prišlo?
So glasbena skupina, ki se navdušuje nad ljudskim izročilom. Skladbe za svoj repertoar črpa iz bogate zakladnice glasbe Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Bosne, Anglije in Rusije
V dnevih, ko najbolj pospešeno kupujemo velikanske količine parafinskih sveč v plastični embalaži, nas njihov projekt oz. način izdelave sveč morda lahko spodbudi k premisleku, da je sveče mogoče narediti tudi okolju bistveno bolj sprejemljivo. In to celo doma.
Skupino Nude poznamo že dvajset let. Kot v marsikateri nadobudni srednješolski zasedbi so tudi njeni člani preigrali marsikatero noto, preden so začeli ustvarjati avtorsko glasbo. Volje in zagnanosti jim ni nikdar manjkalo, v nekaj letih pa so izoblikovali dovolj skladb, da so posneli prvenec Predigra, ki je izšel pred dvajsetimi leti. Več o njem je povedal njihov bobnar Gaber Marolt.
Sweet Peak je elektro-house ekipa, ki prihaja s Sladkega vrha. Predstavili so aktualni singel Kaj bi ti brez mene, ki smo ga izbrali na razpisu Imamo novo glasbo.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
Ko so Koala Voice leta 2015 predstavili album Kangaroo’s A Neighbour, so ga prvič v živo zaigrali ravno na Valu 202, v studiu 26. Zdaj so se vanj vrnili z drugim studijskim albumom Wolkenfabrik.
E^st - Life Goes On St. Vincent - Pills The National - I'll Still Destroy You Koala Voice - Oxygen Thief Dagny - Love You Like That Fickle Friends - Hard To Be Myself The Marías - Déjate Llevar Morgxn - Bruised Fever Ray - To The Moon And Back Syd Feat. Sampha - Show Love Mgmt - Little Dark Age Esther Vallee - Numbers Hamilton Leithauser Feat. Angel Olsen \tHeartstruck (Wild Hunger) Weaves - Walkaway Jessica Lea Mayfield - Sorry Is Gone Jessica Lea Mayfield - Offa My Hands Chela - Bad Habit Jessie Ware Feat. Paul Buchanan - Thinking About You Bishop Briggs - Dream Mabel - Low Key Yumi Zouma \t- Us, Together Yumi Zouma \t- Other People Litany - Bedroom Ella Vos - Rearrange
Ko se na Gosposvetski cesti v Ljubljani s prenovo ceste odpre zgodovina
Predstavljamo dvojec PiP. Prvi plod tega sodelovanja je skladba Trenutek, izbranka razpisa Imamo novo glasbo.
Kako zapuščene stavbe vplivajo na naše okolje in kaj vse nam sporočajo? Kazijo naš prostor ali mu dodajo vrednost? Pablo Maurer je ameriški fotograf, ki se pretežno ukvarja s fotografiranjem zapuščenih stavb v Združenih državah, v Sloveniji se s tem ukvarja Maruša Puhek, ki je tudi ustanovila spletno stran Abandoned Slovenia. Oba pravita, da bi bila zanju tragedija, če bi takšne stavbe, iz katerih črpata navdih, porušili. Romantičen pogled na stavbe bo malce bolj kritično pokomentirala sociologinja Srna Mandić, ki se ukvarja z vprašanjem prostorske problematike in obnove starih stavb.
Bomb Shell je energična mlada skupina na slovenski glasbeni sceni. V okviru projekta Imamo novo glasbo predstavljamo njeno skladbo Poletim.
Ob zgoščevanju in zastoju prometa se umikamo skrajno levo in desno, torej tudi prek črte ter na odstavni pas, ki se zdaj s spremembo zakonodaje širi za vsaj dva metra.
Ura in pol četrtkovega večera je bila na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej ste lahko slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa je posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Ura in pol četrtkovega večera bo na Valu 202 namenjena punku, Pankrtom in orisu drugih časov. Najprej boste slišali pogovor Tomaža Purkarta s Petrom Lovšinom tik pred velikim koncertom skupine Pankrti ob 40 letnici delovanja, sledil pa bo posnetek t.i. radijskega Punkomentarca, posebne oddaje ob 30. obletnici prvega koncerta skupine Pankrti.
Neveljaven email naslov