Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Jezikoslovec Kozma Ahačič je ime tedna Vala 202 postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je zaposlen, so v času koronakrize začeli ustvarjati posebno rubriko jezikovnega spletnega portala Fran, različica covid 19, v tem času pa je izšla tudi njegova zbirka kolumn Kozmologija.
Kozma Ahačič je ime tedna postal večkrat, prvič marca 2017, ko je postal tudi ime meseca
“Upam, da se bomo kmalu vrnili v običajni ritem. Naše delo sicer poteka nemoteno, morda kdaj naredimo celo več, ker je motenj manj. A vsi zelo pogrešamo medčloveški stik. To je stvar, ki ni tako nepomembna za dobro raziskovanje,” pogovor začenja Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec, ki je med epidemijo koronavirusa izdal knjigo Kozmologija. Gre za zbirko kolumn, ki jih sicer tedensko pripravlja za časopis Delo. Zanimivo je, da se v imenu knjige skriva tudi njegovo ime, na katero je kljub univerzalnosti ponosen že od malih nog:
“V resnici nisem, ker se mi je ime že od mladih let izkazovalo kot zelo uporabno. Za razpoznavo tega, kdo si, je dovolj že samo ime. Na ime sem bil od nekdaj že zelo ponosen.” – Kozma Ahačič o tem, ali je kdaj pomislil, zakaj mu starši niso mogli dati kakšnega bolj običajnega imena
V obdobju, ko smo večino časa doma, se je napovedovalo renesanso branja. Ahačič pravi, da je bila ta napoved preuranjena: “Najprej nisem nič bral, zdaj pa se potreba po branju vrača in veča. Ocena, da bomo več brali, je bila preuranjena. Res se bo povečala, a smo najprej vsi potrebovali čas, da se najprej odklopimo od prejšnjega resnično intenzivnega življenja v družbi, da se navadimo na enako intenzivno življenje me štirimi stenami in morda je čas za branje knjig nastopil prav zdaj.”
Med koronakrizo pa se v jeziku pojavlja veliko novih besed, ki jih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša vestno popisujejo v rubriki Fran, različica covid 19. Ahačič pojasnjuje, da je z jezikom tako, da vanj, še posebej, ko se spreminjajo zunanje stvarnosti, prihaja veliko novih besed, prav tako pa jih veliko odhaja.
“Za popis besed v zvezi s koronavirusom smo se odločili, ker smo dobili občutek, da bodo nekatere obstale dlje. Nove besede se navadno ne uporabljajo pogosto, tukaj pa so takoj postale najpogosteje uporabljane.”
Odgovarjata mladinski pisatelj Primož Suhodolčan in zgodovinar Marko Zajc.
Janez Marolt pojasnjuje, kako se tri družine, ki si delijo en avto, ob različnih interesih in potrebah dogovorijo, kdaj ga bo kdo uporabljal.
Matej Praprotnik in Maruša Kerec v nasprotju z ustaljenimi poletnimi rubrikami sprašujeta, kje dopustujejo neznani Slovenci.
Zadnja leta je vedno bolj priljubljeno urbano čebelarstvo, ki pa ni neka novodobna domislica mestnih srajc. Gojenje čebel v mestih je stara reč, toliko kot mesta sama. V svetu za svetovno prestolnico mestnega čebelarstva velja Pariz, sledi mu Berlin, kjer je bilo čebelarstvo med drugim tudi strategija preživetja v obdobju berlinskega zidu. Pa New York, Sydney, Vancouver in še bi se našla mesta, v katerih je doma urbano čebelarstvo. Pri nas je na tem področju na prvem mestu Ljubljana, sledijo pa ji tudi druge mestne občine. Prav minuli teden pa smo v Ljubljani dobili tudi nov učni čebelnjaka, zamisel študentk arhitekture, ki v Botaničnem vrtu, kjer je postavljen, označuje tudi začetek ljubljanske Čebelje poti.
Natalija je pred tremi leti v oboroženem spopadu v Ukrajini izgubila spodnji del noge. Danes po zaslugi rehabilitacije najstnica hodi, pleza, rola in vozi kolo. Trenutno v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča preizkuša novo protezo, prosti čas pa izkoristi za izlete z očetom, slikanje in druge aktivnosti.
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra prestolov
Nataša in Mitja sprašujeta, zakaj je družbeno bolj sprejemljivo, da ima starejši moški mlajšo partnerko, ne pa nasprotno, da ima mlajšega partnerja starejša ženska?
Ne tako redka percepcija je, da so ženskam tehnična opravila tuja. Nataša in Mitja spodbujata in sprašujeta: pohvalite se, kaj vse znate, in povejte, zakaj je ta percepcija krivična?
Kako si delite gospodinjska opravila in po kakšnem ključu? Kaj naredi partner, kaj partnerka? Nataša in Mitja debatirata s poslušalci.
Sinoči se je v Novem Sadu končal eden največjih poletnih glasbenih festivalov v regiji oziroma v Evropi. Tradicionalno 4-dnevni festival Exit je letos ponudil še dodaten, "nulti" dan, glavne zveze katerega so bili ameriški rokerji The Killers. To pa ni bilo edino zveneče ime na 18-ti ediciji Exita. Tudi letos je bila tam naša ekipa.
V Noticah smo se odpravili v Novi Sad. Tam je na Exit festivalu tudi ekipa Vala 202, Jernej Sobočan je ocenil koncert največjih zvezd festivala The Killers.
Miha Šalehar in ekipa Vala 202 se je mudila na Soča Outdoor Festivalu in pred mikrofonom gostila nekaj zanimivih gostov, ki niso odšli iz Posočja, ali pa so se tja po nekaj letih odsotnosti vrnili.
Svetlana Slapšak je antropologinja, avtorica številnih antropoloških knjig.
V sredo se je v Zagrebu končal tridnevni festival InMusic. Gre za enega največjih poletnih festivalov na Hrvaškem, ki so ga za svojega vzeli tudi številni Slovenci. Letos so se na prizorišču na Jarunu zvrstila zares vroča in velika imena iz sveta glasbe: Kings of Leon, Arcade Fire, Kasabian. In Michael Kiwanuka. Britanski glasbenik ugandskih korenin, ki je maja dopolnil 30 let, in ki je po zaslugi odličnega albuma Love & Hate vse bolj popularen.
Jutranji program na Valu 202 bodo pet poletnih tednov zapored vodili pari.
Anastazija Avsec je ravnateljica, ki ni pozabila biti pedagoginja in je z medsebojno komunikacijo svojo šolo pozitivno spremenila.
Neveljaven email naslov