Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Odgovarjata mladinski pisatelj Primož Suhodolčan in zgodovinar Marko Zajc.
Janez Marolt pojasnjuje, kako se tri družine, ki si delijo en avto, ob različnih interesih in potrebah dogovorijo, kdaj ga bo kdo uporabljal.
Matej Praprotnik in Maruša Kerec v nasprotju z ustaljenimi poletnimi rubrikami sprašujeta, kje dopustujejo neznani Slovenci.
Zadnja leta je vedno bolj priljubljeno urbano čebelarstvo, ki pa ni neka novodobna domislica mestnih srajc. Gojenje čebel v mestih je stara reč, toliko kot mesta sama. V svetu za svetovno prestolnico mestnega čebelarstva velja Pariz, sledi mu Berlin, kjer je bilo čebelarstvo med drugim tudi strategija preživetja v obdobju berlinskega zidu. Pa New York, Sydney, Vancouver in še bi se našla mesta, v katerih je doma urbano čebelarstvo. Pri nas je na tem področju na prvem mestu Ljubljana, sledijo pa ji tudi druge mestne občine. Prav minuli teden pa smo v Ljubljani dobili tudi nov učni čebelnjaka, zamisel študentk arhitekture, ki v Botaničnem vrtu, kjer je postavljen, označuje tudi začetek ljubljanske Čebelje poti.
Natalija je pred tremi leti v oboroženem spopadu v Ukrajini izgubila spodnji del noge. Danes po zaslugi rehabilitacije najstnica hodi, pleza, rola in vozi kolo. Trenutno v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča preizkuša novo protezo, prosti čas pa izkoristi za izlete z očetom, slikanje in druge aktivnosti.
Tik pred začetkom sedme sezone, ki bo dosegljiva v nedeljo 16. julija boste spoznali Slovenca, Kristiana Vrečiča, ki je sodeloval pri snemanju serije Igra prestolov
Nataša in Mitja sprašujeta, zakaj je družbeno bolj sprejemljivo, da ima starejši moški mlajšo partnerko, ne pa nasprotno, da ima mlajšega partnerja starejša ženska?
Ne tako redka percepcija je, da so ženskam tehnična opravila tuja. Nataša in Mitja spodbujata in sprašujeta: pohvalite se, kaj vse znate, in povejte, zakaj je ta percepcija krivična?
Kako si delite gospodinjska opravila in po kakšnem ključu? Kaj naredi partner, kaj partnerka? Nataša in Mitja debatirata s poslušalci.
Sinoči se je v Novem Sadu končal eden največjih poletnih glasbenih festivalov v regiji oziroma v Evropi. Tradicionalno 4-dnevni festival Exit je letos ponudil še dodaten, "nulti" dan, glavne zveze katerega so bili ameriški rokerji The Killers. To pa ni bilo edino zveneče ime na 18-ti ediciji Exita. Tudi letos je bila tam naša ekipa.
V Noticah smo se odpravili v Novi Sad. Tam je na Exit festivalu tudi ekipa Vala 202, Jernej Sobočan je ocenil koncert največjih zvezd festivala The Killers.
Miha Šalehar in ekipa Vala 202 se je mudila na Soča Outdoor Festivalu in pred mikrofonom gostila nekaj zanimivih gostov, ki niso odšli iz Posočja, ali pa so se tja po nekaj letih odsotnosti vrnili.
Svetlana Slapšak je antropologinja, avtorica številnih antropoloških knjig.
V sredo se je v Zagrebu končal tridnevni festival InMusic. Gre za enega največjih poletnih festivalov na Hrvaškem, ki so ga za svojega vzeli tudi številni Slovenci. Letos so se na prizorišču na Jarunu zvrstila zares vroča in velika imena iz sveta glasbe: Kings of Leon, Arcade Fire, Kasabian. In Michael Kiwanuka. Britanski glasbenik ugandskih korenin, ki je maja dopolnil 30 let, in ki je po zaslugi odličnega albuma Love & Hate vse bolj popularen.
Jutranji program na Valu 202 bodo pet poletnih tednov zapored vodili pari.
Anastazija Avsec je ravnateljica, ki ni pozabila biti pedagoginja in je z medsebojno komunikacijo svojo šolo pozitivno spremenila.
Neveljaven email naslov