Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
V začetku sedemdesetih let so krajani na Bizeljskem sami začeli graditi vodovod in ga z leti, glede na potrebe, tudi širili, tako da je danes na lokalno omrežje priključenih že okoli tisoč uporabnikov. Vodovod je do nedavnega upravljala Krajevna skupnost, ki se je izkazala kot dober upravljalec. Zdaj pa je omrežje zadišalo občini, ki si ga je kljub nasprotovanju krajanov – lastnikov enostavno prilastila.
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
S slovenskim reprezentantom in igralcem Miami Heat se je pogovarjal Franci Pavšer.
ob Dylan je končno sprejel Nobelovo nagrado za književnost. To ni spomin na prvi april, ameriški roker, ki je bil za Nobelovega nagrajaneca razglašen oktobra lani, je svojo diplomo in medaljo, potem ko se uradne podelitve ni udeležil, sprejel na zasebni slovenosti v Stockholmu v družbi dvanajstih članov akademije.
Aleksander Iskra je živi detektor za laži. Kako prepozna tihotapca in lažnivca, kaj bi storil z Martinom Krpanom danes in zakaj je zagovornik resnice v pogovoru na Valu 202!
Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija je tudi letos pred kulturnim praznikom predstavilo stanje na področju nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, predvsem ob dejstvu, da Ministrstvo za kulturo pripravlja nov kulturni model. Ob tej priložnosti se je Nataša štefe pogovarjala z Jurijem Krpanom, umetniškim vodjem Galerije Kapelica ter tudi članom upravnega odbora Društva asociacija.
Martin Rees, kozmolog in astrofizik, ki kot lord sedi tudi v zgornjem domu britanskega parlamenta, je bil več let tudi predsednik britanske Kraljeve družbe. Pogosto je premikal meje tega, kaj sodi v znanost. Po prepričanju je ateist, vendar s precej spoštovanja do religije, zaradi česar si je zaslužil kar nekaj očitkov. Zakaj verjame v obstoj multiverzuma, zakaj se boji znanstvenega napredka in kam v našem vesolju bi najraje potoval?
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Za post-praznično vzdušje hranimo še reportažo kolegice Maje Ratej iz cernovskih hodnikov. Torej, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
V petkovem jutranjem žuru v slovo letu 2016 so Miha, Tadej, Mitja in Andrej s poslušalci izbrali alternativno ime meseca decembra, tistega, ki je najbolj odstopal od sicer prevladujočih praks v prazničnem času. To je Silvan Brglez, kovinar z Vranskega, ki je na Facebooku dokazal, da se tudi z nižjo plačo da preživeti praznike v slogu srednjega razreda. Za vsega 99 evrov si je okrog hiše napeljal 179 metrov novoletih lučk, obdaril vse sorodnike, v hladilnik pa zložil nadstandardno količino tatarskega, francoske, kokakole in majoneze. Za nameček je na kuponku uplenil še razvajanje za dva v Atomskih toplicah. Pravi, da je trik v pravi kombinatoriki Alibabe, kuponov, kartic in skrbnega spremljanja akcij.
Petek. Zadnji v letu 2016. Na Valu 202 so igrali Mi2, govorili pa štirje voditelji: Miha, Tadej, Mitja in Andrej.
Neveljaven email naslov