Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
Ob 12. maju, ko je svetovni dan medicinskih sester, nam je o svojem delu, predvsem pa o zadnjih tednih, pripovedovala Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer.
Dvanajsti maj je svetovni dan medicinskih sester, ob tej priložnosti pa smo v Dom starejših občanov Ljutomer poklicali Andrejo Bogdan, vodjo negovalnega tima
Zdravstveno osebje epidemijo koronavirusa spremlja v prvi bojni liniji, njihovo življenje se je v zadnjih dveh mesecih zelo spremenilo tako pri opravljanju poklica kot v zasebnem življenju. Andreja Bogdan, vodja negovalnega tima v Domu starejših občanov Ljutomer, pravi, da je bilo naporno, procesi dela so se neprestano spreminjali, prilagajali so se na nove oblike dela, nove prioritete, vsakodnevno so prihajale nove informacije, ki so se razlikovale iz dneva v dan: “Borimo se naprej z novimi izkušnjami, z dodatnimi znanji in seveda spoznanji.”
“Strah pred okužbo in prenosom na naše najbližje je še vedno prisoten. Nekateri med njimi se že od začetka aprila niso vračali v domače okolje. Marsikatera kolegica svojih otrok ni videla že sedem tednov. To je zelo težko, zelo čustveno.”
Specifika domov za starejše je, da je to dom in ne bolnica, se pa v zadnjem času vse bolj opaža trend, da postajajo negovalne bolnišnice: “V domove prihajajo starejši, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno nego. Pri tem se izkaže kadrovska podhranjenost, ne samo pri številu, ampak tudi pri strukturi. Zelo malo imamo diplomiranih medicinskih sester, to je vrzel, na katero se že dolgo opozarja.” V domovih ni štiriindvajseturne prisotnosti zdravnikov, zato je vloga medicinskih sester še toliko pomembnejša, saj je breme na njih in njihovem znanju, da se odzovejo pravi čas.
“Ko se odločiš za ta poklic, sprejmeš določena tveganja, ki jih poklic prinaša. Na koncu te je bolj strah za tvoje najbližje. Ti boš odgovoren, če se jim kaj zgodi, če zbolijo. Ta strah in ta stiska sta v ospredju.”
Današnji dan medicinskega osebja po zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše občane se ne bo bistveno razlikoval od prejšnjih dni: “V službi bomo ves dan, čaka nas še precej dela. Ampak gremo naprej!”
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Priporoča knjigo Svetovna ureditev avtorja Henryja Kissingerja in knjigo domačega avtorja Mirta Komelja Pianistov dotik.
Poletno branje: Svetovna Ureditev Henryja Kissingerja in Pianistov dotik Mirta Komelja.
Na olimpijske igre v Riu de Janeiru bomo pospremili našo najboljšo judoistko. Tina Trstenjak bo novinka na največjem športnem tekmovanju. Na pot pa se bo podala v vlogi evropske in svetovne prvakinje in take popotnice doslej prav veliko Slovencev ni imelo. Celjanka pa navkljub vsemu ostaja zvesta svoji poti in jo zanimajo predvsem borbe, v celoti pa sledi pripravam svojega trenerja Marjana Fabjana. Tina Trstenjak se bo na zeleni celini 9. avgusta merila v disciplini v kateri je zdaj olimpijska prvakinja njena vzornica Urška Žolnir.
Grega za poletno branje priporoča knjigo Osvajalec avtorja Conna Igguldna.
Maja Lesar, knjižničarka iz Mestne knjižnice Kranj priporoča otrokom do 8 leta v branje slovensko ljudsko pripovedko Kako je Pavliha kukca prodal in za malo starejše mladinsko knjigo Kako sem po nesreči napisala knjigo avtorice Anett Huizing.
V oddaji Olimpijski spomini smo pobrskali po olimpijski zgodovini, ki ponuja številne razburljive dogodke in čustvena doživetja. Tokrat se spominjamo 22. oktobra 1964, ko je legendarni slovenski telovadec Miro Cerar st. na olimpijskih igrah v Tokiu postal prvi slovenski olimpijski prvak v povojnem času. Cerar se spominja vrhuncev svoje kariere, proslavljanja, ponudb za študij v tujini, kako se je izognil tragični letalski nesreči.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Gregor Sobočan priporoča knjige Louisa Armstronga- Ne gre samo za kolo in VSaka sekunda šteje in knjigo Tine Pustovrh: 22.
Neveljaven email naslov