Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Njegovo veličanstvo nogomet je vnovič zavzelo prevladujočo vlogo v športnem svetu in bo v naslednjih tednih oral ledino pri vračanju športnih preizkušenj v naš vsakdan. Seveda so prve lige po evropskih državah, tudi pri nas, samo vrh ledene gore. Nogomet oziroma šport v celoti je pretresen do korenin. Nogometne, košarkarske, rokometne, odbojkarske šole so morale zamrzniti dejavnost, nižjeligaši v vseh športih so začasno ugasnili svoj pogon, tisti iz višjih lig, ki izplačujejo plače zaposlenim, so morali osebje poslati na čakanje, z igralci pa sprejemati sporazume o zmanjšanju plač in prekinitvah pogodb.
Pred začetkom pandemije si nihče ni mislil, da lahko samo dva meseca mirovanja zamajeta šport do temeljev.
Tudi če pustimo ob strani nacionalni naboj, ki nam ga prinašajo uspehi slovenskih športnikov, bo treba prihodnje mesece vložiti veliko naporov, pa tudi denarja, da slovenski šport na klubski in panožni ravni obstane tak, kakršnega ga poznamo, saj šport ni osamelec na ekonomskem področju, pač pa je močno vpet v druge pore gospodarstva.
“Šport je resnično gospodarska panoga, ki ga bo ta položaj prizadel podobno kot turizem ali recimo glasbeno industrijo. Dejstvo je, da verjetno do konca leta na športnih dogodkih ne bo dovoljenih gledalcev. Pa ne samo zaradi nakupov vstopnic, gre za celotno industrijo okrog prisotnosti na samih dogodkih, prodaja hrane, pijače in navijaških artiklov. Morda vse to pri nas ni tako zelo razvito, a je pogoj za prisotnost sponzorjev, ki želijo biti prisotni na dogodkih, kjer se zbira veliko navijačev. Ko se govori, kaj vse bo naredila država za pomoč, se športa tako rekoč ne omeni.” – Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarja, da je bil šport zajet v vseh dozdajšnjih svežnjih vladnih ukrepov.
Študije, ki so jih pred leti preučevali tudi v državnem zboru, so pokazale, da je Slovenija med evropskimi državami povsem na dnu po odstotku javnih sredstev, vloženih v šport. Prevladujejo zasebna sredstva tako pri pokroviteljstvih na ravni vrhunskega športa kot pri zasebnih ali družinskih vložkih na lokalni ravni.
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Njegovo veličanstvo nogomet je vnovič zavzelo prevladujočo vlogo v športnem svetu in bo v naslednjih tednih oral ledino pri vračanju športnih preizkušenj v naš vsakdan. Seveda so prve lige po evropskih državah, tudi pri nas, samo vrh ledene gore. Nogomet oziroma šport v celoti je pretresen do korenin. Nogometne, košarkarske, rokometne, odbojkarske šole so morale zamrzniti dejavnost, nižjeligaši v vseh športih so začasno ugasnili svoj pogon, tisti iz višjih lig, ki izplačujejo plače zaposlenim, so morali osebje poslati na čakanje, z igralci pa sprejemati sporazume o zmanjšanju plač in prekinitvah pogodb.
Pred začetkom pandemije si nihče ni mislil, da lahko samo dva meseca mirovanja zamajeta šport do temeljev.
Tudi če pustimo ob strani nacionalni naboj, ki nam ga prinašajo uspehi slovenskih športnikov, bo treba prihodnje mesece vložiti veliko naporov, pa tudi denarja, da slovenski šport na klubski in panožni ravni obstane tak, kakršnega ga poznamo, saj šport ni osamelec na ekonomskem področju, pač pa je močno vpet v druge pore gospodarstva.
“Šport je resnično gospodarska panoga, ki ga bo ta položaj prizadel podobno kot turizem ali recimo glasbeno industrijo. Dejstvo je, da verjetno do konca leta na športnih dogodkih ne bo dovoljenih gledalcev. Pa ne samo zaradi nakupov vstopnic, gre za celotno industrijo okrog prisotnosti na samih dogodkih, prodaja hrane, pijače in navijaških artiklov. Morda vse to pri nas ni tako zelo razvito, a je pogoj za prisotnost sponzorjev, ki želijo biti prisotni na dogodkih, kjer se zbira veliko navijačev. Ko se govori, kaj vse bo naredila država za pomoč, se športa tako rekoč ne omeni.” – Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarja, da je bil šport zajet v vseh dozdajšnjih svežnjih vladnih ukrepov.
Študije, ki so jih pred leti preučevali tudi v državnem zboru, so pokazale, da je Slovenija med evropskimi državami povsem na dnu po odstotku javnih sredstev, vloženih v šport. Prevladujejo zasebna sredstva tako pri pokroviteljstvih na ravni vrhunskega športa kot pri zasebnih ali družinskih vložkih na lokalni ravni.
Američanka na spletu odkrije slovenskega glasbenika, ki jo popolnoma prevzame. Piše mu pismo in tako se začne čudovito prijateljstvo. To je zgodba Ruth Dupré in Vlada Kreslina, ki jo je Teksašanka Ruth, sicer pisateljica, z obilico humorja prelila na strani knjige Vlado Kreslin, Slovenija in Jaz.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Ivanka Berčan se je po letih življenja v redovniški skupnosti odločila za novo pot in od takrat se predano ukvarja z mladimi, ki jih vzgaja ulica ali pa so zapadli v odvisnost.
Tokrat nam bo svoje spomine predstavila Marta Brüfach, ki pravi, da tudi spomini, če jih ne neguješ, zbledijo. Marta je rojena leta 1916 in je mladost preživela na Bregu v Ljubljani. Ta je bila precej drugačna, kot jo doživljajo mladi danes. Tudi zaradi časov, kakršni so bili med obema vojnama.
Če se odpravimo v ljubljansko staro mestno jedro do Gornjega trga, prečimo tudi Mestnega in Starega. Precej opustele, vsaj v primerjavi s tem, kakšno je bilo na njih življenje nekoč, danes raziskujejo predvsem turisti. A ti najbrž ne vedo, da so bili nekoč v Tranči, kot so imenovali stavbo, zapori in da se je tam nekoč sprehajala Lili Novy. Pesnice se spomni Vlasta Fras, ki je slaba tri desetletja živela na Mestnem trgu številka 13, ob tem pa še mnogo drugih stvari, ki jih danes ni več.
Predstavljamo koncertno dogajanje in Les Marquesis
Tekom koncertne turneje se je v Vidmu ustavila trenutno ena izmed najpopularnejših britanskih pop skupin, Bastille. Klavdija Kopina jih je za RTVSLO povabila pred mikrofon, kjer so med drugim povedali, zakaj je trikotnik bolj kul kot črka A.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo tretji album japonskega kvarteta Bo Ningen, ki ne glede na svoj domicil v Londonu prepričljivo nadaljuje japonski val alternativnega rocka. Poslušamo tudi njihovo sodelovanje z Damom Suzukijem, gostom letošnje 15. Sajete na Sotočju v Tolminu. Tretji del uvedeta Brian Eno in Karl Hyde, le mesec dni po objavi albuma Someday World sta presenetila z novim skupnim izdelkom, bolj eksperimentalnim High Life. Berlinski duo Driftmachine ponuja album Noctures, na njem je dubovska elektronika za nočne ure. Sklene krautronik Dieter Moebius, ki pri 70 letih ne pozna počitka, letos je objavil že dva albuma v sodelovanjih.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album kanadskih soničnih punkerjev Fucked Up. V tretjem delu nas čaka nekaj kot jazzovski val.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se ogrevamo pred koncertom prodorne norveške zasedbe Kvelertak, ki z domišljenim cepljenjem elementov rocka, metala in hard cora drobi in maliči vse marnje o smrti rocka in kitar. V tretjem delu tokrat t.i. retromanija, opozarjamo na ponovne izdaje, kompilacije.
Fakulteta za računalništvo in informatiko že osmič zapored organizira Poletno šolo FRI - delavnice iz področja računalništva in informatike za osnovnošolce, srednješolce in študente.
V predvolilnem obdobju je ena priljubljenih tem legalizacija marihuane. Toda nekaj je predvolilno leporečenje, drugo pa so dejanja. Tudi ta se uresničujejo v Združenih državah Amerike. Joshua Kappel je eden od pravnikov, po zaslugi katerih je lani v Koloradu uspel referendum o legalizaciji marihuane.
Danes pa o večni dilemi: »Ali je bolje, da imaš reprezentanco na mundialu in se potem sekiraš ter doživljaš infarkte, tako kot 200 milijonov ubogih Brazilcev ob tekmi s Čilom, ali pa je bolje, da živiš v mundialsko impotentni državi ter neobremenjeno uživaš ob čistem nogometu?«
V prvem delu ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarjamo še na domača klubska, koncertna in festivalska dogajanja. Drugo tretjino Drugega vala bo zapolnil bristolski tandem Malachai z novim, tretjim albumom Beyond Ugly. V tretjem delu Avey Tare izkorišča premor, ki si ga je vzela njegova matična zasedba Animal Collective, Yann Tiersen je pri Mute Records objavil album Infinity, Sklene duo Orcas z eterično pop-rockovsko muziko z albuma Yearling.
Neveljaven email naslov