Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Njegovo veličanstvo nogomet je vnovič zavzelo prevladujočo vlogo v športnem svetu in bo v naslednjih tednih oral ledino pri vračanju športnih preizkušenj v naš vsakdan. Seveda so prve lige po evropskih državah, tudi pri nas, samo vrh ledene gore. Nogomet oziroma šport v celoti je pretresen do korenin. Nogometne, košarkarske, rokometne, odbojkarske šole so morale zamrzniti dejavnost, nižjeligaši v vseh športih so začasno ugasnili svoj pogon, tisti iz višjih lig, ki izplačujejo plače zaposlenim, so morali osebje poslati na čakanje, z igralci pa sprejemati sporazume o zmanjšanju plač in prekinitvah pogodb.
Pred začetkom pandemije si nihče ni mislil, da lahko samo dva meseca mirovanja zamajeta šport do temeljev.
Tudi če pustimo ob strani nacionalni naboj, ki nam ga prinašajo uspehi slovenskih športnikov, bo treba prihodnje mesece vložiti veliko naporov, pa tudi denarja, da slovenski šport na klubski in panožni ravni obstane tak, kakršnega ga poznamo, saj šport ni osamelec na ekonomskem področju, pač pa je močno vpet v druge pore gospodarstva.
“Šport je resnično gospodarska panoga, ki ga bo ta položaj prizadel podobno kot turizem ali recimo glasbeno industrijo. Dejstvo je, da verjetno do konca leta na športnih dogodkih ne bo dovoljenih gledalcev. Pa ne samo zaradi nakupov vstopnic, gre za celotno industrijo okrog prisotnosti na samih dogodkih, prodaja hrane, pijače in navijaških artiklov. Morda vse to pri nas ni tako zelo razvito, a je pogoj za prisotnost sponzorjev, ki želijo biti prisotni na dogodkih, kjer se zbira veliko navijačev. Ko se govori, kaj vse bo naredila država za pomoč, se športa tako rekoč ne omeni.” – Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarja, da je bil šport zajet v vseh dozdajšnjih svežnjih vladnih ukrepov.
Študije, ki so jih pred leti preučevali tudi v državnem zboru, so pokazale, da je Slovenija med evropskimi državami povsem na dnu po odstotku javnih sredstev, vloženih v šport. Prevladujejo zasebna sredstva tako pri pokroviteljstvih na ravni vrhunskega športa kot pri zasebnih ali družinskih vložkih na lokalni ravni.
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Njegovo veličanstvo nogomet je vnovič zavzelo prevladujočo vlogo v športnem svetu in bo v naslednjih tednih oral ledino pri vračanju športnih preizkušenj v naš vsakdan. Seveda so prve lige po evropskih državah, tudi pri nas, samo vrh ledene gore. Nogomet oziroma šport v celoti je pretresen do korenin. Nogometne, košarkarske, rokometne, odbojkarske šole so morale zamrzniti dejavnost, nižjeligaši v vseh športih so začasno ugasnili svoj pogon, tisti iz višjih lig, ki izplačujejo plače zaposlenim, so morali osebje poslati na čakanje, z igralci pa sprejemati sporazume o zmanjšanju plač in prekinitvah pogodb.
Pred začetkom pandemije si nihče ni mislil, da lahko samo dva meseca mirovanja zamajeta šport do temeljev.
Tudi če pustimo ob strani nacionalni naboj, ki nam ga prinašajo uspehi slovenskih športnikov, bo treba prihodnje mesece vložiti veliko naporov, pa tudi denarja, da slovenski šport na klubski in panožni ravni obstane tak, kakršnega ga poznamo, saj šport ni osamelec na ekonomskem področju, pač pa je močno vpet v druge pore gospodarstva.
“Šport je resnično gospodarska panoga, ki ga bo ta položaj prizadel podobno kot turizem ali recimo glasbeno industrijo. Dejstvo je, da verjetno do konca leta na športnih dogodkih ne bo dovoljenih gledalcev. Pa ne samo zaradi nakupov vstopnic, gre za celotno industrijo okrog prisotnosti na samih dogodkih, prodaja hrane, pijače in navijaških artiklov. Morda vse to pri nas ni tako zelo razvito, a je pogoj za prisotnost sponzorjev, ki želijo biti prisotni na dogodkih, kjer se zbira veliko navijačev. Ko se govori, kaj vse bo naredila država za pomoč, se športa tako rekoč ne omeni.” – Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarja, da je bil šport zajet v vseh dozdajšnjih svežnjih vladnih ukrepov.
Študije, ki so jih pred leti preučevali tudi v državnem zboru, so pokazale, da je Slovenija med evropskimi državami povsem na dnu po odstotku javnih sredstev, vloženih v šport. Prevladujejo zasebna sredstva tako pri pokroviteljstvih na ravni vrhunskega športa kot pri zasebnih ali družinskih vložkih na lokalni ravni.
Srednjeveška Radovljica je bila po koncu druge svetovne vojne ena največjih občin v takratni državi. Med vojno pa je bila precej pomembna Prešernova ulica, ki je takrat še nosila nemško ime. Na njej so namreč živeli nemški oficirji in stanovanja so bila zgrajena posebej zanje. Po vojni so jih precej uničena, brez stekel, dali družinam in sicer vsako stanovanje na pol. Ena družina je dobila kuhinjo, druga kopalnico. Pomembno je bilo, da je bila voda. In prav prvo leto po koncu vojne se je na radovljiški Prešernovi ulici ulici rodil Milan Černe.
Letošnje vreme ni za nikamor! So krivi Chemtrailsi, Haarp, kaj drugega? Ali pa moramo preprosto slediti fizikalnim zakonom? V jutranjem pogovoru z Mihijem.
To jesen bomo ob sobotah zvečer na TVS2 lahko spremljali premiere Aritmičnih koncertov izbranih, žanrsko raznolikih domačih zasedb. In ker na Valu podpiramo zasedbe, ki s samosvojo avtorsko držo krojijo in dvigajo nivo domačega glasbenega prostora, smo aritmičarjem stopili naproti – vsak ponedeljek pred sobotno televizijsko premiero bomo okušali izbrane zasedbe. Aritmično bo. Na 202! Začenjamo kar se da nadebudno in pozitivno – z mlado kamniško funk -rock zasedbo Hulahoop!
Zgodba o čezoceanki Rex, zgrajeni v Genovi, je zgodba o zlatem obdobju potniških ladij in je zgodba o drugi svetovni vojni. Parnik Rex je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja velikan med potniškimi ladjami. Bil pa je predvsem hiter. Ponos italijanskega ladjarstva so enajst let pozneje, to je leto dni pred koncem druge svetovne vojne, pri Izoli potopili zavezniki. Na boku ležeče velikanke, iz katere se je kadilo štiri dni, so se v Izoli ob 70. obletnici potopitve spomnili z dvema dogodkoma.
Jernej Sluga - Nejc, uspešen podjetnik pri Špica International in športnik po srcu, se 17. let po hudi možganski kapi s kolesom odpravlja na 375 km dolgo pot od Hodoša do Pirana. Pred začetkom poti ga je pred mikrofon povabil Miha Pongrac.
Ne bomo rekli, da je Kolodvorska pomembna zato, ker na njej stojita radio in televizija – mimogrede, za zgradbo televizije je nekoč deloval prvi živalski vrt. Pač pa je imela nekoč precej pomembno vlogo, saj je bila nekakšna vpadnica v središče – to je postala s prihodom vlaka v mesto.
V visokošolskem sistemu je nujno bolje uskladiti raziskovalno sfero in fakultete ter razrahljati in prevetriti zdajšnji okostenel sistem zaposlovanja, je prepričan rektor Univerze na Dunaju prof. dr. Heinz W. Engl, ki je ta teden obiskal Ljubljano. Univerza na Dunaju, ki bo v kratkem praznovala 650-letnico obstoja, velja za največjo univerzo v Avstriji.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album po petih letih garažnih lirikov Reigning Sound. V tretjem delu se najprej predstavi pevka Ruby, dobro desetletje smo čakali na njen novi album, ki nosi naslov Waiting For Light. Sledi islandska pianistka Soley in proti koncu nas čaka še skupina The Durutti Column in aktualni, dvojni album Chronicle LX:XL.
Uroš, Fotr, DJ Umek ali pač samo Umek. 21 let za gramofoni/računalniki, po treh albumih in skoraj 1500 nastopih. Še vedno poln elana, želje in vztrajnosti. V soboto bo spet sukal doma, z dobrim namenom in glasbo, ki je v takih primerih bolj prirejena širokemu okusu. Sicer še vedno najbolj naklonjen technu, ker techno je metal elektronske glasbe in metalsko občinstvo je najbolj zvesto in ne nazadnje kritično.
Zakaj snemamo koncerte? Pa prometne nesreče in epileptične napade? Dokumentiramo vse življenjske trenutke, tudi naših otrok, vse dokler ne bodo zmogli videoposnetkov sebe končno snemati sami.
Celjski pianist, pevec in avtor Uroš Perić pripravlja nastop v Ljubljani, s katerim bo obeležil deseto obletnico kariere. O koncertu, ki bo 29. avgusta v Križankah in nekaterih načrtih pa boste več izvedeli v sobotnem pogovoru.
Američanka na spletu odkrije slovenskega glasbenika, ki jo popolnoma prevzame. Piše mu pismo in tako se začne čudovito prijateljstvo. To je zgodba Ruth Dupré in Vlada Kreslina, ki jo je Teksašanka Ruth, sicer pisateljica, z obilico humorja prelila na strani knjige Vlado Kreslin, Slovenija in Jaz.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Tokrat gremo v oddaji Moje ulice na parket in v našo plesno zgodovino. Mojstra Jenka najbrž pozna vsak, ki se je ali se še tako ali drugače ukvarja s plesom. Na podlagi mojstrove zamisli, da se plesa lahko nauči vsak, ne le izbrana elita v mestnih središčih, je bila leta 1954 ustanovljena Plesna zveza Slovenije. No, o spominih na ples in na mojstra Jenka nam bo pripovedoval njegov učenec in tudi nekdanji predsednik plesne zveze Mihael Verbič.
Ivanka Berčan se je po letih življenja v redovniški skupnosti odločila za novo pot in od takrat se predano ukvarja z mladimi, ki jih vzgaja ulica ali pa so zapadli v odvisnost.
Neveljaven email naslov