Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Njegovo veličanstvo nogomet je vnovič zavzelo prevladujočo vlogo v športnem svetu in bo v naslednjih tednih oral ledino pri vračanju športnih preizkušenj v naš vsakdan. Seveda so prve lige po evropskih državah, tudi pri nas, samo vrh ledene gore. Nogomet oziroma šport v celoti je pretresen do korenin. Nogometne, košarkarske, rokometne, odbojkarske šole so morale zamrzniti dejavnost, nižjeligaši v vseh športih so začasno ugasnili svoj pogon, tisti iz višjih lig, ki izplačujejo plače zaposlenim, so morali osebje poslati na čakanje, z igralci pa sprejemati sporazume o zmanjšanju plač in prekinitvah pogodb.
Pred začetkom pandemije si nihče ni mislil, da lahko samo dva meseca mirovanja zamajeta šport do temeljev.
Tudi če pustimo ob strani nacionalni naboj, ki nam ga prinašajo uspehi slovenskih športnikov, bo treba prihodnje mesece vložiti veliko naporov, pa tudi denarja, da slovenski šport na klubski in panožni ravni obstane tak, kakršnega ga poznamo, saj šport ni osamelec na ekonomskem področju, pač pa je močno vpet v druge pore gospodarstva.
“Šport je resnično gospodarska panoga, ki ga bo ta položaj prizadel podobno kot turizem ali recimo glasbeno industrijo. Dejstvo je, da verjetno do konca leta na športnih dogodkih ne bo dovoljenih gledalcev. Pa ne samo zaradi nakupov vstopnic, gre za celotno industrijo okrog prisotnosti na samih dogodkih, prodaja hrane, pijače in navijaških artiklov. Morda vse to pri nas ni tako zelo razvito, a je pogoj za prisotnost sponzorjev, ki želijo biti prisotni na dogodkih, kjer se zbira veliko navijačev. Ko se govori, kaj vse bo naredila država za pomoč, se športa tako rekoč ne omeni.” – Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarja, da je bil šport zajet v vseh dozdajšnjih svežnjih vladnih ukrepov.
Študije, ki so jih pred leti preučevali tudi v državnem zboru, so pokazale, da je Slovenija med evropskimi državami povsem na dnu po odstotku javnih sredstev, vloženih v šport. Prevladujejo zasebna sredstva tako pri pokroviteljstvih na ravni vrhunskega športa kot pri zasebnih ali družinskih vložkih na lokalni ravni.
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize
Njegovo veličanstvo nogomet je vnovič zavzelo prevladujočo vlogo v športnem svetu in bo v naslednjih tednih oral ledino pri vračanju športnih preizkušenj v naš vsakdan. Seveda so prve lige po evropskih državah, tudi pri nas, samo vrh ledene gore. Nogomet oziroma šport v celoti je pretresen do korenin. Nogometne, košarkarske, rokometne, odbojkarske šole so morale zamrzniti dejavnost, nižjeligaši v vseh športih so začasno ugasnili svoj pogon, tisti iz višjih lig, ki izplačujejo plače zaposlenim, so morali osebje poslati na čakanje, z igralci pa sprejemati sporazume o zmanjšanju plač in prekinitvah pogodb.
Pred začetkom pandemije si nihče ni mislil, da lahko samo dva meseca mirovanja zamajeta šport do temeljev.
Tudi če pustimo ob strani nacionalni naboj, ki nam ga prinašajo uspehi slovenskih športnikov, bo treba prihodnje mesece vložiti veliko naporov, pa tudi denarja, da slovenski šport na klubski in panožni ravni obstane tak, kakršnega ga poznamo, saj šport ni osamelec na ekonomskem področju, pač pa je močno vpet v druge pore gospodarstva.
“Šport je resnično gospodarska panoga, ki ga bo ta položaj prizadel podobno kot turizem ali recimo glasbeno industrijo. Dejstvo je, da verjetno do konca leta na športnih dogodkih ne bo dovoljenih gledalcev. Pa ne samo zaradi nakupov vstopnic, gre za celotno industrijo okrog prisotnosti na samih dogodkih, prodaja hrane, pijače in navijaških artiklov. Morda vse to pri nas ni tako zelo razvito, a je pogoj za prisotnost sponzorjev, ki želijo biti prisotni na dogodkih, kjer se zbira veliko navijačev. Ko se govori, kaj vse bo naredila država za pomoč, se športa tako rekoč ne omeni.” – Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarja, da je bil šport zajet v vseh dozdajšnjih svežnjih vladnih ukrepov.
Študije, ki so jih pred leti preučevali tudi v državnem zboru, so pokazale, da je Slovenija med evropskimi državami povsem na dnu po odstotku javnih sredstev, vloženih v šport. Prevladujejo zasebna sredstva tako pri pokroviteljstvih na ravni vrhunskega športa kot pri zasebnih ali družinskih vložkih na lokalni ravni.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Kot ponavadi gre za žanrsko pestro prestavitev novosti, večini nalepimo oznako indie, pa naj bo to v popu ali rocku. V Profilki bomo predstavili Mystery Jets, zaključni del pa bo pripadel zasanjanim Majical Cloudz.
Alternativne oblike zdravljenja - pomoč ali nateg? Preverjali smo v jutranjih nebulozah!
Tokratna oddaja v poslušanje ponuja domačo novinko Maro, angleške folksterje Lanterns on the Lake in synth-poperje Club 8, poleg tega pa še veliko drugih novosti indie pop scene in podobnih muzikalij.
Avtopilot Tadej Toš tokrat o burkah, koncu movembra, pardon, novembra in lučkah!
V Bruslju smo se pogovarjali z uglednim britanskim zgodovinarjem, prof. Orlandom Figesom. Večkrat nagrajeni zgodovinar je posebej za Val 202 komentiral teroristične napade v Parizu, evropsko varnostno politiko, razmere v Rusiji. Kaj se lahko o zdajšnjih razmerah naučimo iz zgodovine?
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljena e-uprava. Avtorji prenove obljubljajo obogaten in dostopnejši portal, možnost sodelovanja pri pripravi predpisov, predvsem pa enostavno uporabniško izkušnjo. Takšne so obljube. Kakšni pa so prvi vtisi uporabnikov in kakšne novosti prinaša prenovljeni državni portal, povemo v drugi iz serije oddaj o prenovljeni e-upravi.
Zakaj zbiramo točke in pike ter kupujemo generično hrano, vozimo pa se s Fordi in Pasati? V jutranjih nebulozah z Mihijem!
Kdo so pravi moški, ki bi se morali bolj tipati po modih? In kaj je vikend zapor? Vse to v tokratnem avtopilotu!
Po napadih v Parizu se bomo za večjo varnost morali odpovedati določenim svoboščinam. Katerim? V jutranjih nebulozah z Mihijem!
Med tokratnimi temami avtopilota tudi ograja, usodne ženske in ljubezen - ki je ne čutimo več!
Slišali boste glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah ne najdemo, ampak ima hitovski potencial. V Profilki, kjer pod drobnogled vzamemo enega izvajalca, pa se mi bosta pridružila Harshside, ki delata fino moderno glasbo. Tako, za večerne ure.
Neveljaven email naslov