Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
Nasa se pripravlja na zgodovinsko izstrelitev komercialnega plovila za prevoz človeške posadke v vesolje. Proti Mednarodni vesoljski postaji naj bi vzletelo ob 22.33 z izstrelitvene ploščadi 39A na Cape Canaveralu
Pozno zvečer po srednjeevropskem času v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z astronavtoma Bobom Behnkenom in Dougom Hurleyjem. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011.
Maja Ratej se je o okoliščinah nocojšnjega vzvleta pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega portala RTV Slovenija Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
“Gre za novo vesoljsko ladjo, razviti varno vesoljsko ladjo pa je zelo zahteven proces. Današnja izstrelitev je kulminacija milijard dolarjev in dolgih let dela, ki lahko konča ali v triumfalni vrnitvi Američnov v orbito ali v najhujšem, v smrti astronavtov. To je napet dolgodek, ki bo zaokrožil velik napor prejšnjih let.”
Po mnenju Mastna je dogodek pomemben tudi zato, ker gre za prvo pravo zasebno vesoljsko ladjo. Doslej so vesoljske ladje v celoti razvile, plačale in tehnično zasnovale države, tokrat pa je vesoljsko ladjo razvijalo zasebno podjetje. Zdaj jo lahko samo ponuja na trgu. “To je lahko simbolen začetek zasebne vesoljske dobe.” Šlo bo tudi za pomemben trenutek za ameriški nacionalni ponos in njihov vesoljski program, je prepričan sogovornik. ZDA namreč več let niso imele lastnih kapacitet za prevoz ljudi v orbito. “Še posebej po letu 2014, ko so se začeli odnosi z Rusijo krhati, Američane to precej peče.”
Nekaj minut pred predvideno izstrelitvijo so sporočili, da to prestavljajo na soboto zvečer po srednjeevropskem času zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Why an instantaneous launch window? Why do we have to wait until Saturday to attempt to launch again? Here’s why: pic.twitter.com/ejHrgnCFsu
— NASA (@NASA) May 27, 2020
Izstrelitve so tudi finančno precejšnje breme. “Po upokojitvi vesoljskih čolničkov je ruska cena na posameznega astronavta znašala od 80 do 90 milijonov ameriških dolarjev za povratno vozovnico. Ta cena sicer spet ni tako visoka, ker bodo po izračunih ameriškega vladnega urada zdaj podjetju SpaceX za eno samo vozovnico plačali približno 55 milijonov dolarjev.”
“Ironično je, da je virus vplival tudi na polete v vesolje. Epidemija je vrsto znanih podjetij poslala pod rušo in otežila graditev misij in njihov razvoj. Eden od programov, ki se utegne zamajati, je ameriška vrnitev na Luno, predvidena za leto 2024.”
Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
Nasa se pripravlja na zgodovinsko izstrelitev komercialnega plovila za prevoz človeške posadke v vesolje. Proti Mednarodni vesoljski postaji naj bi vzletelo ob 22.33 z izstrelitvene ploščadi 39A na Cape Canaveralu
Pozno zvečer po srednjeevropskem času v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z astronavtoma Bobom Behnkenom in Dougom Hurleyjem. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011.
Maja Ratej se je o okoliščinah nocojšnjega vzvleta pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega portala RTV Slovenija Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
“Gre za novo vesoljsko ladjo, razviti varno vesoljsko ladjo pa je zelo zahteven proces. Današnja izstrelitev je kulminacija milijard dolarjev in dolgih let dela, ki lahko konča ali v triumfalni vrnitvi Američnov v orbito ali v najhujšem, v smrti astronavtov. To je napet dolgodek, ki bo zaokrožil velik napor prejšnjih let.”
Po mnenju Mastna je dogodek pomemben tudi zato, ker gre za prvo pravo zasebno vesoljsko ladjo. Doslej so vesoljske ladje v celoti razvile, plačale in tehnično zasnovale države, tokrat pa je vesoljsko ladjo razvijalo zasebno podjetje. Zdaj jo lahko samo ponuja na trgu. “To je lahko simbolen začetek zasebne vesoljske dobe.” Šlo bo tudi za pomemben trenutek za ameriški nacionalni ponos in njihov vesoljski program, je prepričan sogovornik. ZDA namreč več let niso imele lastnih kapacitet za prevoz ljudi v orbito. “Še posebej po letu 2014, ko so se začeli odnosi z Rusijo krhati, Američane to precej peče.”
Nekaj minut pred predvideno izstrelitvijo so sporočili, da to prestavljajo na soboto zvečer po srednjeevropskem času zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Why an instantaneous launch window? Why do we have to wait until Saturday to attempt to launch again? Here’s why: pic.twitter.com/ejHrgnCFsu
— NASA (@NASA) May 27, 2020
Izstrelitve so tudi finančno precejšnje breme. “Po upokojitvi vesoljskih čolničkov je ruska cena na posameznega astronavta znašala od 80 do 90 milijonov ameriških dolarjev za povratno vozovnico. Ta cena sicer spet ni tako visoka, ker bodo po izračunih ameriškega vladnega urada zdaj podjetju SpaceX za eno samo vozovnico plačali približno 55 milijonov dolarjev.”
“Ironično je, da je virus vplival tudi na polete v vesolje. Epidemija je vrsto znanih podjetij poslala pod rušo in otežila graditev misij in njihov razvoj. Eden od programov, ki se utegne zamajati, je ameriška vrnitev na Luno, predvidena za leto 2024.”
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Tokac: "Ta sila, ki je večja od največjih ljudi, brez odvečnega egoizma, včasih morda nepravično, s surovo močjo uveljavi svoj prav. Tako kot samo mame znajo. A ni to vredno navdiha?"
Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega v okviru katerega deluje tudi zasebni vrtec, organizirajo pa tudi različne športne aktivnosti, tečaje za najmlajše. Je pa tudi eden tistih, ki čutijo posledice, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa.
V okviru skupine na Facebooku Pomoč samozaposlenim v kulturi v času kovid19 so pred enim tednom pripravili peticijo vladi za pomoč samozaposlenim zaradi epidemije koronavirusa. S podporo Rdečega križa pa je stekla še solidarnostna akcija, ki poziva k solidarnosti predvsem znotraj kulturnega sektorja in podpornike kulture. Kot pravi pobudnica akcije Beti Žerovc, je težko čakati na sprejete ukrepe vlade, povezane s samozaposlenimi, saj so številni že zdaj brez prihrankov, z izpadom honorarjev pa je ogrožena njihova najosnovnejša eksistenca.
Brigita Praznik Lokar, profesorica na OŠ Danile Umar v Ljubljani po sklopih priporoča zgodovinske knjige in dokumentarne filme z mladinsko tematiko za učence osnovnih šol.
23. marca 2020 dopoldne je po dolgi in hudi bolezni v 67. letu starosti umrl naš legendarni novinar Marjan Jerman. V dolgoletni karieri je Marjan Jerman s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega psa čuvaja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Naslednje minute zato posvečamo res velikem in kakovostnem opusu Marjana Jermana.
Žal vas moramo obvestiti o zelo žalostni vesti. Danes dopoldne je po težki in dolgi bolezni v 67-letu starosti umrl dolgoletni novinar Vala 202 in RTV Slovenija Marjan Jerman. Marjan Jerman je s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega novinarja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Marjan, večna ti slava! Tvoji Valovke in Valovci, tvoje poslušalke in poslušalci!
Dr. Tomaža Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije je poznavalec srednjega veka in predvsem velik strokovnjak za srednjeveško orožje, obrabne sisteme in vojskovanje tistega časa. Trenutno svoj čas vlaga v pisanje knjige o oklepih na Slovenskem. Meni, da je prebiranje zgodovinskih romanov zelo zaželjeno, a se je obenem potrebno zavedati, da je to fikcija. Potrebno je tudi ločiti različne vrste romanov in avtorjev – nekateri svojo raziskovalno nalogo namreč opravijo bolje kakor drugi. Njegov knjižni namig je Ken Follett: Stebri Zemlje. Je lep primer zgodovinske fikcije, ki je dobro umeščena v svoj kontekst.
O življenju v Berlinu v teh izrednih razmerah smo se pogovarjali z Anjo Catherine Limon, eno od gostij oddaje Globalna Vas. "Od prejšnjega tedna delam od doma, v mestu so zaprli klube, bare in večino restavracij. Vlaki še vedno vozijo, a bolj poredko. Je pa bil sončen teden, zato je bilo veliko ljudi v parkih. Mislim, da prebivalci Berlina virusa še ne jemljejo zelo resno." Drugačne razmere je opaziti predvsem pri nočnem življenju, ki ga praktično ni več. Kar je pohvalno, pa so različne akcije ljudi, ki ponujajo pomoč starejšim, pravi naša gostja.
Infektologinja Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 14 04), o najpomembnejših novostih in najpogostejših vprašanjih v petek, 20. marca.
V Srbiji je predsednik Aleksander Vučić uvedel policijsko uro. Kako je minila prva noč in kaj se bo zgodilo z zdravstvenim sistemom na Balkanu, če se jim "zgodi" Italija? Iz Beograda se je oglasil Boštjan Anžin. Poklical ga je Gašper Andrinek.
Z enim očesom spremljamo tudi razmere po Evropi in svetu, smo pa zaradi razmer doma trenutno kar sami sebi dovolj. In spregledamo, da denimo Portugalska ravno danes začenja s karanteno. Poklicali smo Agnes Bobnjar, ki že tri leta živi v Lizboni.
Voznik tovornjaka v mednarodnem prometu Tadej vsem delavnim ljudem poklanja skladbo It's My Life, Mirjam pravi, da smo borci, zato si je zaželela skladbo I'm Still Standing.
Poročali smo, da je število krvodajalcev zaradi samoizolacije močno upadlo, Zavod za transfuzijsko medicino zato poziva, da potrebujemo zaloge krvi. Dr. Polonca Mali, vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi pravi, da preskrbo s krvjo ves čas spremljajo in skušajo zagotoviti ravnovesje zalog na nacionalnem nivoju. "Krvodajalke in krvodajalce obveščamo, da smo v izogib okužbi spremenili način odvzema krvi. Prek sms sporočil bomo na odvzem povabili krvodajalce tistih skupin, ki jih potrebujemo. Za krvodajalce veljajo pogoji, da so zdravi, nimajo znakov akutnega vnetja dihal ali povišane telesne temperature in da v zadnjem mesecu niso potovali izven Slovenije."
Iz Španije smo poslušali pričevanja tudi o tem, da ljudje ne spoštujejo ukrepov in so zaradi njih precej jezni. V Barceloni, kjer živi Nika Ambrožič, pa so imeli Katalonci manj težav z doslednim upoštevanjem uradnih navodil za preprečevanja širjenja okužbe.
Neveljaven email naslov