Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
Nasa se pripravlja na zgodovinsko izstrelitev komercialnega plovila za prevoz človeške posadke v vesolje. Proti Mednarodni vesoljski postaji naj bi vzletelo ob 22.33 z izstrelitvene ploščadi 39A na Cape Canaveralu
Pozno zvečer po srednjeevropskem času v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z astronavtoma Bobom Behnkenom in Dougom Hurleyjem. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011.
Maja Ratej se je o okoliščinah nocojšnjega vzvleta pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega portala RTV Slovenija Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
“Gre za novo vesoljsko ladjo, razviti varno vesoljsko ladjo pa je zelo zahteven proces. Današnja izstrelitev je kulminacija milijard dolarjev in dolgih let dela, ki lahko konča ali v triumfalni vrnitvi Američnov v orbito ali v najhujšem, v smrti astronavtov. To je napet dolgodek, ki bo zaokrožil velik napor prejšnjih let.”
Po mnenju Mastna je dogodek pomemben tudi zato, ker gre za prvo pravo zasebno vesoljsko ladjo. Doslej so vesoljske ladje v celoti razvile, plačale in tehnično zasnovale države, tokrat pa je vesoljsko ladjo razvijalo zasebno podjetje. Zdaj jo lahko samo ponuja na trgu. “To je lahko simbolen začetek zasebne vesoljske dobe.” Šlo bo tudi za pomemben trenutek za ameriški nacionalni ponos in njihov vesoljski program, je prepričan sogovornik. ZDA namreč več let niso imele lastnih kapacitet za prevoz ljudi v orbito. “Še posebej po letu 2014, ko so se začeli odnosi z Rusijo krhati, Američane to precej peče.”
Nekaj minut pred predvideno izstrelitvijo so sporočili, da to prestavljajo na soboto zvečer po srednjeevropskem času zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Why an instantaneous launch window? Why do we have to wait until Saturday to attempt to launch again? Here’s why: pic.twitter.com/ejHrgnCFsu
— NASA (@NASA) May 27, 2020
Izstrelitve so tudi finančno precejšnje breme. “Po upokojitvi vesoljskih čolničkov je ruska cena na posameznega astronavta znašala od 80 do 90 milijonov ameriških dolarjev za povratno vozovnico. Ta cena sicer spet ni tako visoka, ker bodo po izračunih ameriškega vladnega urada zdaj podjetju SpaceX za eno samo vozovnico plačali približno 55 milijonov dolarjev.”
“Ironično je, da je virus vplival tudi na polete v vesolje. Epidemija je vrsto znanih podjetij poslala pod rušo in otežila graditev misij in njihov razvoj. Eden od programov, ki se utegne zamajati, je ameriška vrnitev na Luno, predvidena za leto 2024.”
Zvečer, okoli pol enajste po srednjeevropskem času, v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z dvema astronavtoma. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011. Maja Ratej se je pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega centra Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
Nasa se pripravlja na zgodovinsko izstrelitev komercialnega plovila za prevoz človeške posadke v vesolje. Proti Mednarodni vesoljski postaji naj bi vzletelo ob 22.33 z izstrelitvene ploščadi 39A na Cape Canaveralu
Pozno zvečer po srednjeevropskem času v vesoljskem centru Kennedy v Cape Canaveralu na Floridi napovedujejo zgodovinski dogodek. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo v sodelovanju z zasebnim vesoljskim podjetjem SpaceX milijarderja Elona Muska na Mednarodno vesoljsko postajo poslala raketo falcon 9 z astronavtoma Bobom Behnkenom in Dougom Hurleyjem. Nazadnje so Američani svoj raketoplan v vesolje poslali leta 2011.
Maja Ratej se je o okoliščinah nocojšnjega vzvleta pogovarjala s kolegom iz Multimedijskega portala RTV Slovenija Aljošo Mastnom, ki spremlja tovrstne polete in z vesoljem povezane teme.
“Gre za novo vesoljsko ladjo, razviti varno vesoljsko ladjo pa je zelo zahteven proces. Današnja izstrelitev je kulminacija milijard dolarjev in dolgih let dela, ki lahko konča ali v triumfalni vrnitvi Američnov v orbito ali v najhujšem, v smrti astronavtov. To je napet dolgodek, ki bo zaokrožil velik napor prejšnjih let.”
Po mnenju Mastna je dogodek pomemben tudi zato, ker gre za prvo pravo zasebno vesoljsko ladjo. Doslej so vesoljske ladje v celoti razvile, plačale in tehnično zasnovale države, tokrat pa je vesoljsko ladjo razvijalo zasebno podjetje. Zdaj jo lahko samo ponuja na trgu. “To je lahko simbolen začetek zasebne vesoljske dobe.” Šlo bo tudi za pomemben trenutek za ameriški nacionalni ponos in njihov vesoljski program, je prepričan sogovornik. ZDA namreč več let niso imele lastnih kapacitet za prevoz ljudi v orbito. “Še posebej po letu 2014, ko so se začeli odnosi z Rusijo krhati, Američane to precej peče.”
Nekaj minut pred predvideno izstrelitvijo so sporočili, da to prestavljajo na soboto zvečer po srednjeevropskem času zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Why an instantaneous launch window? Why do we have to wait until Saturday to attempt to launch again? Here’s why: pic.twitter.com/ejHrgnCFsu
— NASA (@NASA) May 27, 2020
Izstrelitve so tudi finančno precejšnje breme. “Po upokojitvi vesoljskih čolničkov je ruska cena na posameznega astronavta znašala od 80 do 90 milijonov ameriških dolarjev za povratno vozovnico. Ta cena sicer spet ni tako visoka, ker bodo po izračunih ameriškega vladnega urada zdaj podjetju SpaceX za eno samo vozovnico plačali približno 55 milijonov dolarjev.”
“Ironično je, da je virus vplival tudi na polete v vesolje. Epidemija je vrsto znanih podjetij poslala pod rušo in otežila graditev misij in njihov razvoj. Eden od programov, ki se utegne zamajati, je ameriška vrnitev na Luno, predvidena za leto 2024.”
Gospodarstvenik, naravovarstvenik, razsvetljenec. Čeprav je bil baron rojen v Trstu, je izvrstno govoril slovensko, kar ga je naučila mama. Po očetu pa je podedoval bogastvo in pri tridesetih letih postal najbogatejši in najuglednejši podjetnik in graščak na Kranjskem, ki si je lahko privoščil mecenstvo slovenske znanosti in slovstva. Podprl je prvi dve odpravi na Triglav, predvsem zaradi iskanja železove rude, a od tam dobil fosile amonitov. Ti so postali del njegove čudovite zbirke mineralov, ki jo zdaj hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vsebuje tudi mineral, poimenovan po njem. Žiga Zois je bil tudi lastnik ene največjih zasebnih knjižnic na Kranjskem. Knjige je kupoval in izmenjaval tudi v tujini, kjer je prijateljeval z evropsko intelektualno elito, tudi z zloglasnim Casanovo. Letos mineva 200 let od smrti Žige Zoisa, človeka, mimo katerega ne moremo, ko govorimo o svoji zgodovini.
Marija Kacin že vrsto let raziskuje življenje in delo Žige Zoisa na območju med Ljubljano, Trstom in Benetkami. Leta je poučevala italijanščino na slovenskih srednjih šolah v Trstu, najdlje na klasičnem oddelku Liceja Franceta Prešerna. Njeni starši izvirajo z idrijskega konca in že njen oče, doktor Anton Kacin, je prav pred sto leti na Idrijski realki z odliko maturiral z nalogo Zoisov krog v slovenskem slovstvu. Marija pa se je z Zoisom začela ukvarjati, ko je študirala na Filozofski fakulteti rimske univerze La Sapienza in ji je profesor, ki je vodil inštitut za slovansko filologijo, določil temo o Zoisu. Zdaj je podpisana pod tri dela o slovenskem mecenu. Prvo ima naslov Žiga Zois in italijanska kultura, drugo Žiga Zois in italijansko gledališče, v zadnjem, še čisto svežem pa je raziskala odnos med Zoisom in Casanovo.
Žiga Zois je bil tudi lastnik ene največjih zasebnih knjižnic na Kranjskem. V Narodni in univerzitetni knjižnici je na ogled razstava Knjižnica Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, ki so jo postavili ob 200-letnici Zoisove smrti in predstavlja izbor del iz Zoisove knjižnice.
Znano je, da je Žiga Zois podprl prvi dve odpravi na Triglav, predvsem zaradi iskanja železove rude, a od tam dobil fosile amonitov. Ti so postali del njegove čudovite zbirke mineralov, ki jo je hranil v drugem nadstropje palače v Ljubljani, minerale pa kupoval od trgovcev in jih veliko dobil tudi z izmenjavo. Zbirko zdaj hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Baron Žiga Zois je največji del svojega življenja preživel v Ljubljani. Živel, delal, se zabaval, posloval, raziskoval, ustvarjal in še marsikaj drugega je počel v palači ob Ljubljanici, danes ima naslov Breg 22, ki se od tistih časov ni kaj dosti spremenila. Doktor Luka Vidmar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je zasnoval Sprehod po Zoisovi Ljubljani.
Mesec pred začetkom knjižnega sejma založbe hitijo s predstavitvami svojih del. Prejšnji teden so tako nov paket pripravili pri Mladinski knjigi in Beletrini.
Laboratorij za 3D tisk kovin predstavlja model za povezovanje znanosti in gospodarstva
28. oktober je povezan z začetki našega radia. Na vseh programih Radia Slovenija, ki praznuje 91 let, na leto ustvarimo več kot 3.700.000 minut programa
Nemoteno vsakodnevno delo javne uprave je odvisno predvsem od podatkov v elektronski obliki – torej od podatkovnih baz o državljanih, gospodarstvu, okolju, demografiji in številnih drugih področjih. Brez teh podatkov bi se javne ustanove znašle v velikih težavah. Kako torej te podatke varujemo, kako so shranjeni in kakšne varnostne kopije bi zagotovile nemoteno delovanje javne uprave tudi ob izrednih razmerah? Razmišlja Hannes Astok, namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski Akademiji za e-upravljanje.
Pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji ta konec tedna tekači lovijo še zadnje dneve za izboljšanje pripravljenosti in moči. Oktobra se je z rekreativci po državi družila tudi valovska ekipa, ki je svojo tekaško ekspedicijo ta teden sklenila v Novem mestu. Pod vodstvom gostitelja, maratonca Primoža Kobeta, in našega stalnega strokovnega sodelavca Romana Kejžarja smo za zadnjo iz niza štirih oddaj zbrali vse ključne napotke, na kaj misliti, kaj jesti in kaj postoriti tik pred nedeljskim maratonom. Ob tem postrežemo tudi s slikovito reportažo živahnega tekaškega brbotanja med Novomeščani.
Ekologi brez meja, ki z različnimi akcijami opozarjajo na okoljske tematike in problematike, so dva meseca v treh slovenskih krajih spremljali količine, pogostost in pošiljatelje oglasnih letakov, ki jih gospodinjstva prejemajo v poštne nabiralnike. Če nimate nalepke, s katero poštarju sporočate, da te pošte ne želite, vam povprečno dostavi 31 kilogramov papirnatih reklam na leto, približno kilogram na vsakega različnega oglaševalca. Glede na to, da gre večinoma tudi za papir, ki se težko reciklira, bo vaša odločitev za nalepko, da teh oglasov ne želite prejemati, tudi do okolja prijazno dejanje. Sploh v mesecih, ki so pred nami in ob potrošniškem vrhuncu leta obetajo še večje število tovrstnih sporočil.
Debatiramo o vedi, ki postaja del popularne kulture. Programiranje! Če je bilo včasih rezervirano za stereotipno nedružabne, pametne fante z debelimi očali, je danes popularno in priljubljeno. Programer se zdi najbolj privlačen poklic na svetu, ker ima dobro plačo in lahko dela s kavča ali med službo potuje. Stereotipi? Po podatkih Stack Overflow je leta 2018 število programerjev v Evropi znašalo 5,5 milijona. Največje število razvijalcev programske opreme ima Nemčija – približno 837 000, na listo treh najuspešnejših držav uvrščata še Združeno kraljestvo in Francija. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko v zadnjem desetletju beležijo 70% porast pri vpisu.
Da so jabolka v Sloveniji med najbolj razširjenim in popularnim sadjem, že veste. V ljudsko védenje so se jabolka vpisala tudi s številnimi pregovori. Vemo, da jabolko ne pade daleč od drevesa in da na lesniki nikdar jabolko ne raste. Pa ste vedeli, da imajo jabolka tudi svoj praznik? Na Kozjanskem že dvajset let pripravljajo prireditev Praznik kozjanskega jabolka. Da so jabolka najbolj cenjena, ko jih zmanjka, je bilo letos očitno tudi na prvem sejemskem dnevu prejšnjo soboto, ko je jabolk pri ponudnikih zmanjkalo že pred 12. uro. A kljub slabi letini sadja je bil obisk sejemskega konca tedna na Kozjanskem jabolku rekorden, pestro dogajanje je v Podsredo privabilo številne obiskovalce.
Od prve akcije Sekunde rešujejo je minilo že 12 let. Leta 2007 je znalo pomagati zgolj 20 odstotkov očividcev, tistih, ki pa so preživeli srčni zastoj, je bila zgolj peščica. Leta 2019 še vedno preživi zgolj 15 odstotov, v Las Vegasu, kjer v igralciham mojstri oživljanja dežurajo 24 ur na dan, pa preživi že polovica tistih, ki doživijo srčni zastoj. Torej lahko tudi pri nas preživetje potrojimo. Sogovornika urgentna zdravnika Matej Strnad in Gregor Prosen.
Na katalonskih ulicah in trgih smo ta teden spet videli veliko število protestov, ki so sledili razglasitvi sodbe nekdanjim katalonskim voditeljem zaradi njihove vloge pri organizaciji referenduma o neodvisnosti pred dvema letoma. Devet politikov je skupno dobilo več kot sto let zapornih kazni, protesti pa so ohromili barcelonsko letališče in več cest v tej regiji na severovzhodu Španije. O dogajanju na petkovih protestih se pogovorimo z Iztokom Potokarjem, ki že več kot deset let živi in dela v Barceloni.
Znanja o pravilnem oživljanju se vedno pogosteje širijo po družabnih omrežjih, prav tako tudi zavedanje, da je treba pristopiti in oživljati, ko človeku pred vami zastane srce. Zdravnik Gregor Prosen z mariborske urgence pojasnjuje, kako pomemben člen v verigi oživljanja so lahko tovrstna omrežja.
Na vprašanje: "Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe?" odgovarja Dunja Klemenc, ki ima veliko zaslug za to, da je film Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića prejel tujejezičnega oskarja.
Ekipa valovske tekaške karavane je znova zavila v Ljubljano. Osrednja tema tega tekaškega treninga z maratoncem in tekaškim trenerjem Romanom Kejžarjem sta telesna zmogljivost in zdravje tekača. Preverjamo, kako poteka obremenitveni test, ki postaja v svetu rekreativnega teka vse bolj priljubljen. Kot posebna gostja oddaje se nam je pridružila zdravnica in profesorica športne vzgoje Petra Zupet.
Mreža avtomatskih elektronskih defibrilatorjev se v Sloveniji vstrajno širi, do zdaj pa sta bila največja težava popis in vzdrževanje mreže AED. Koliko javno dostopnih defibrilatojev je vključenih vanjo, kako se mreža širi in podobno, pojasnuje Domen Vodopivec, skrbnik javno dostopnih AED.
Skoraj 200 tisoč obiskov na dan beleži spletni portal jezikovnih virov Fran, ki na enem mestu združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po zadnji raziskavi, ki so jo lani opravili na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, je skoraj večina vprašanih dejala, da dostopa do enojezičnih slovarjev v elektronski obliki, kar 91 odstotkov z računalnika, s telefona 34 odstotkov. Modernizacija slovarjev in prenos iz knjižne v elektronsko obliko je nujna za tehnološko družbo, pravi dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki še doda, da je vsak slovar verodostojen dokument svojega časa. In končno smo jim v tem času tudi v Sloveniji posvetili dan – 16. oktober je namreč mednarodni dan slovarjev, letos prvič tudi pri nas.
Neveljaven email naslov