Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako lahko kolesarji in avtomobilisti na cestah sobivajo? Nastajajo namreč konflikti, tako eni kot drugi bi radi uveljavili svoj prav preko razumnih meja, kar pa nikakor ni del rešitve, ampak problem. Kako lahko torej v prometu sobivajo kolesarji in avtomobili, v današnjih minutah za mobilnost raziskuje Janez Martinčič.
Med avtomobili pa v tokratni oddaji APM med drugim izpostavljajo Renault captur in Renault clio.
Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Najbrž ste zaznali, da zadnje čase še posebej pogosto omenjamo kolesarje – ne samo tiste, ki se vozijo po mestu ob petkih popoldne. Kolesarjev je na cestah enostavno vsak dan več, ob tem pa – ne samo v mestih, ampak povsod, prihaja tudi do pogostejših stikov in pogosto tudi napetosti med kolesarji in drugimi udeleženci, predvsem avtomobilisti. To seveda ne prinaša nič dobrega, večkrat celo namerno nerviranje in ogrožanje kolesarjev lahko pripelje do nevarnih situacij. Kolesarji, po drugi strani, pa s svojim obnašanjem in predrznostjo tudi znajo stopiti na žulj, kor rečemo, drugim, s katerimi si delijo prometno površino. Skratka, odnos med avtomobilistom in kolesarjem, prihaja do napetosti, s tem, da so drugi v izrazito podrejenem položaju. Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Med avtomobile, ki se jim preskok v novo generacijo občutno pozna, sodi prav gotovo tudi Renault captur. Oblikovno seveda sledi smernicam, ki so jih v hiši začrtali s cliom, tako ne manjka LED svetil, ki predvsem zadaj oblikujejo všečne poteze. Tudi notranjost so zasnovali in oblikovali povsem na novo, napredek je več kot očiten, da gre za novi renaultov izdelek, pa opozarja tudi velik 9,3 palčen izstopajoči zaslon. Avtomobil je predvsem daljši od predhodnika, zaradi podaljšane medosne razdalje je v kabini več prostora, prtljažnik v osnovi meri 422 litrov, ob premiku sedežne klopi naprej lahko pridobi dobrih 100 litrov. Testnemu capturju so namenili zmogljiv 1,3 litrski 113 kilovatni bencinski motor, kar pomeni za tak manjši crossover kar precej moči. Sedem stopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik deluje povsem dobro, morda je ob poskusu bolj dinamične vožnje občasno rahlo neodločen. Sicer se avtomobil izkaže z zanesljivo lego na cesti, tudi če ga v ovinek malo bolj pritisnemo. Povprečna poraba blizu sedem litrov je dosegljiva. Ob vsem dobrem, kar prinaša paket opremljenosti Iniciale Paris, ki prinese – lahko rečemo, tudi malo vonja po prestižu, cena vozila naraste na 29 tisočakov, a naj vas ob tem spomnim, da za pol te cene tudi že lahko sedete v svojega capturja, ki ima seveda šibkejši pogonski sklop, a kar zadeva opremo, v bistvu vse tisto, kar je nujno, recimo DAB radijski sprejemnik, sistem za samodejno zaviranje, klimatsko napravo, pa LED žaromete.
Renault clio je v tem tednu dobil še eno pogonsko različico. Pod oznako TCe 100 LPG se ponuja clio s pogonom na utekočinjen naftni plin. Čeprav je povprečna poraba motorja na avtoplin nekoliko večja, so zaradi nižje cene stroški goriva za skoraj tretjino nižji kot pri bencinskem motorju in tudi nekoliko nižji kot pri dizlu. Najnižja cena za clio 100 TCe LPG znaša 13.590 evrov, izdelujejo pa ga v novomeškem Revozu.
Sporočili iz Forda. Uporabniki njihovih vozil lahko avtomobile zdaj opremijo z izboljšanim zračnim filtrom. Ta je opremljen s sistemom s citronsko kislino, ki ščiti voznika in sopotnike pred drobnimi prašnimi delci, ki so lahko manjši od tisočinke premera človeškega lasu. Filter lahko ščiti tudi pred virusi – recimo prašičjo gripo ali koronavirusom.
Pri Fordu so začeli s proizvodnjo novega učinkovitega in trpežnega 10-stopenjskega menjalnika za modele Transita z zadnjim pogonom, kombiniran pa bo z najsodobnejšimi dvolitrskimi 170 konjskimi dizli.
Novi Peugeot e-Traveller se odslej vozi tudi z motorjem na električni pogon. Na voljo je v treh različnih dolžinah, ponuja do devet sedežnih mest, z močnejšo baterijo pa omogoča doseg do 330 kilometrov.
z Avta Triglav so sporočili, da prihaja osveženi Jeep Compass, ki ga sedaj izdelujejo v tovarni v Melfiju v Italiji. Premierno je opremljen z novim 1,3 litrskim turbobencinskim motorjem z močjo 96 ali 110 kilovatov, prvič pa ponuja tudi pogon na sprednji kolesi v kombinaciji s samodejnim menjalnikom z dvojno suho sklopko. 1,6 litrski 88 kilovatni dizelski Multijet pa so posodobili.
Še podatke o prodaji osebnih avtomobilov poglejmo. Tudi v maju je bila prodaja še vedno občutno manjša; v lanskem maju več kot 7.400, letos le nekoliko več kot 5.000. Skupna številka je bila lani po petih mesecih 34.155, letos 21.440. Pričakujemo, da si bodo številke v juniju že bolj podobne.
Kako lahko kolesarji in avtomobilisti na cestah sobivajo? Nastajajo namreč konflikti, tako eni kot drugi bi radi uveljavili svoj prav preko razumnih meja, kar pa nikakor ni del rešitve, ampak problem. Kako lahko torej v prometu sobivajo kolesarji in avtomobili, v današnjih minutah za mobilnost raziskuje Janez Martinčič.
Med avtomobili pa v tokratni oddaji APM med drugim izpostavljajo Renault captur in Renault clio.
Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Najbrž ste zaznali, da zadnje čase še posebej pogosto omenjamo kolesarje – ne samo tiste, ki se vozijo po mestu ob petkih popoldne. Kolesarjev je na cestah enostavno vsak dan več, ob tem pa – ne samo v mestih, ampak povsod, prihaja tudi do pogostejših stikov in pogosto tudi napetosti med kolesarji in drugimi udeleženci, predvsem avtomobilisti. To seveda ne prinaša nič dobrega, večkrat celo namerno nerviranje in ogrožanje kolesarjev lahko pripelje do nevarnih situacij. Kolesarji, po drugi strani, pa s svojim obnašanjem in predrznostjo tudi znajo stopiti na žulj, kor rečemo, drugim, s katerimi si delijo prometno površino. Skratka, odnos med avtomobilistom in kolesarjem, prihaja do napetosti, s tem, da so drugi v izrazito podrejenem položaju. Andrej Brglez razmišlja, da je eden bistvenih vzrokov konflikta, da eni in drugi skušajo prek meja razuma uveljaviti svoj prav. S tem v določeni situaciji postanejo del problema in ne rešitve.
Med avtomobile, ki se jim preskok v novo generacijo občutno pozna, sodi prav gotovo tudi Renault captur. Oblikovno seveda sledi smernicam, ki so jih v hiši začrtali s cliom, tako ne manjka LED svetil, ki predvsem zadaj oblikujejo všečne poteze. Tudi notranjost so zasnovali in oblikovali povsem na novo, napredek je več kot očiten, da gre za novi renaultov izdelek, pa opozarja tudi velik 9,3 palčen izstopajoči zaslon. Avtomobil je predvsem daljši od predhodnika, zaradi podaljšane medosne razdalje je v kabini več prostora, prtljažnik v osnovi meri 422 litrov, ob premiku sedežne klopi naprej lahko pridobi dobrih 100 litrov. Testnemu capturju so namenili zmogljiv 1,3 litrski 113 kilovatni bencinski motor, kar pomeni za tak manjši crossover kar precej moči. Sedem stopenjski dvosklopčni samodejni menjalnik deluje povsem dobro, morda je ob poskusu bolj dinamične vožnje občasno rahlo neodločen. Sicer se avtomobil izkaže z zanesljivo lego na cesti, tudi če ga v ovinek malo bolj pritisnemo. Povprečna poraba blizu sedem litrov je dosegljiva. Ob vsem dobrem, kar prinaša paket opremljenosti Iniciale Paris, ki prinese – lahko rečemo, tudi malo vonja po prestižu, cena vozila naraste na 29 tisočakov, a naj vas ob tem spomnim, da za pol te cene tudi že lahko sedete v svojega capturja, ki ima seveda šibkejši pogonski sklop, a kar zadeva opremo, v bistvu vse tisto, kar je nujno, recimo DAB radijski sprejemnik, sistem za samodejno zaviranje, klimatsko napravo, pa LED žaromete.
Renault clio je v tem tednu dobil še eno pogonsko različico. Pod oznako TCe 100 LPG se ponuja clio s pogonom na utekočinjen naftni plin. Čeprav je povprečna poraba motorja na avtoplin nekoliko večja, so zaradi nižje cene stroški goriva za skoraj tretjino nižji kot pri bencinskem motorju in tudi nekoliko nižji kot pri dizlu. Najnižja cena za clio 100 TCe LPG znaša 13.590 evrov, izdelujejo pa ga v novomeškem Revozu.
Sporočili iz Forda. Uporabniki njihovih vozil lahko avtomobile zdaj opremijo z izboljšanim zračnim filtrom. Ta je opremljen s sistemom s citronsko kislino, ki ščiti voznika in sopotnike pred drobnimi prašnimi delci, ki so lahko manjši od tisočinke premera človeškega lasu. Filter lahko ščiti tudi pred virusi – recimo prašičjo gripo ali koronavirusom.
Pri Fordu so začeli s proizvodnjo novega učinkovitega in trpežnega 10-stopenjskega menjalnika za modele Transita z zadnjim pogonom, kombiniran pa bo z najsodobnejšimi dvolitrskimi 170 konjskimi dizli.
Novi Peugeot e-Traveller se odslej vozi tudi z motorjem na električni pogon. Na voljo je v treh različnih dolžinah, ponuja do devet sedežnih mest, z močnejšo baterijo pa omogoča doseg do 330 kilometrov.
z Avta Triglav so sporočili, da prihaja osveženi Jeep Compass, ki ga sedaj izdelujejo v tovarni v Melfiju v Italiji. Premierno je opremljen z novim 1,3 litrskim turbobencinskim motorjem z močjo 96 ali 110 kilovatov, prvič pa ponuja tudi pogon na sprednji kolesi v kombinaciji s samodejnim menjalnikom z dvojno suho sklopko. 1,6 litrski 88 kilovatni dizelski Multijet pa so posodobili.
Še podatke o prodaji osebnih avtomobilov poglejmo. Tudi v maju je bila prodaja še vedno občutno manjša; v lanskem maju več kot 7.400, letos le nekoliko več kot 5.000. Skupna številka je bila lani po petih mesecih 34.155, letos 21.440. Pričakujemo, da si bodo številke v juniju že bolj podobne.
Ponujamo vam nekaj nenavadnih zgodb, ali bolje nenavadnih krajev, kjer so Slovenci silvestrovali. Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Pokličite nas na 01 475 2202.
David Burbidge je Škot, ki se je pred 20 leti zaljubil v Slovenijo. Od takrat pride večkrat sem, sam ali skupaj s svojim zborom Lakeland Voices s katerim prepevajo tako škotske, angleške in slovenske pesmi. In prav s petjem in recitiranjem slovenskih pesmi se je naučil slovenskega jezika. David zdaj živi v mestu Sedbergh na severu Anglije, ki je pobrateno s slovenskimi Zrečami, vse skupaj pa se je začelo leta 2004 s televizijskim šovom. "Pred 20 leti so na Britanski televizijski mreži BBC pripravili serijo z naslovom The Town That Wants A Twin, v kateri so mestu Sedbergh iskali evropsko mesto, s katerim bi se pobratili. Med kandidati so bila mesta iz Avstrije, Francije, Cipra in tudi iz Slovenije, torej mesto Zreče."
V gradu Cmurek na Tratah, kjer je nekoč deloval Zavod za duševno in živčno bolne, je od leta 2013 Muzej norosti, v katerem so na ogled razstave, ki pričajo o zgodovini enega naših najstarejših ohranjenih gradov ter njegovi vlogi na področju duševnega zdravja. Trate so namreč leta 2004 postale prva ustanova, ki so jo zaprli, dezinstitucionalizirali, stanovalce pa vrnili v življenje. Zgodovinski prikaz odprtja in zaprtja zavoda v gradu dopolnjujejo z umetniško-kulturnimi intervencijami. Pred časom je tam na tritedenski rezidenci gostoval Simon Chang, fotograf tajvanskega rodu, ki že 12 let živi v Sloveniji. Do 10. oktobra bodo v treh sobah, ki so bile javnosti nedostopne, na ogled fotografije, ki jih je posnel v psihiatrični bolnišnici Hawler v Erbilu v Južnem Kurdistanu v Iraku. Fotografije prikazujejo ljudi iz neke druge institucije, z drugega dela sveta, ki so v prazne sobe in na razpokane stene gradu Cmurek dale obraze in zgodbe ljudi, ki danes živijo v podobnih okoliščinah, kot so nekoč živeli tam.
V kulturni četrti Soteska v središču Ljubljane od 27. maja poteka enajstdnevni Festival odpornosti Soteskaopen 2022, s katerim želijo ulice in nova prizorišča spremeniti v prostore druženja. Na treh ljubljanskih ulicah (Rimska, Gregorčičeva in Soteska) se vrstijo pogovori, številne predstave, delavnice, glasbeni večeri, ki ponujajo muziko in celo ples do nebes, organizirali so izmenjevalnico vinilnih plošč, večer kratkih filmov ... Zamisel za festival je nastala pred dobrimi tremi leti, ko so razmišljali, kako zaustaviti domačine in turiste, ki mimo njih hitijo proti Tromostovju, je povedala Inga Remeta, predsednica društva Gledališče Glej in članica umetniškega sveta festivala Soteskaopen: ''V naši četrti je veliko kakovostnih akterjev na različnih področjih, ki delujemo zelo aktivno in dobro. Že leta smo sodelovali na neformalni ravni, potem pa smo se povezali in združili moči.''
Obnovi gozdnatih površin in trajnostnim človeškim navadam lahko pomaga tudi ekološko-dobrodelni koncert. S tem namenom društvo DREVO sozvočja v nedeljo, 5. 6., v Križankah organizira Koncert za človeka in gozd Zemlje, kjer se bodo zbrala nekatera glasbena imena, ki bodo obiskovalke in obiskovalce opozarjala, da lahko že vsak posameznik z lokalnimi akcijami veliko pripomore k boljšemu življenju.
Kateri so največji znanstveni preboji po posameznih področjih?
V 2. delu niza oddaj o duševnem zdravju se pogovarjamo s tetovatorjem, gorskim reševalcem, amaterskim igralcem, glasbenikom, potapljačem in ambasadorjem kampanje Nisi okej? Povej naprej. Sašem Dudićem - Tavčijem. Zakaj ima lahko tudi človek, ki bi v sodobni družbi po vseh pričakovanjih moral veljati za uspešnega, duševne težave?
Naša terenska ekipa se je minuli vikend odpravila na raziskovanje Posočja. In v Posočju najdemo tudi veliko zanimivih posameznikov. Veliko je tujcev, ki so prišli na dopust, pa jim je bilo tako všeč, da so kar ostali tudi, kljub dolgoletnemu trendu odseljevanja pa se v zadnjih letih v posoške kraje vrača tudi vedno več mladih - morebiti po zaključku študija ali pa po tem, ko so izkusili življenje v tujini. Prav zato toliko bolj cenijo naravo in mir, ki jo nudi Posočje. Ena izmed domačink, ki se je po izkušnjah v prestolnici in tujini vrnila, je tudi Karmen Koren in v njenem butiku Reinkarmika v Kobaridu jo je obiskala Tina Šoln.
Ta konec tedna v Ljubljani in okolici poteka 13. Znanstival, festival promocije znanosti, izobraževanja in kritičnega sklepanja. Bogat tridnevni program je v prestolnico kljub včerajšnjemu deževnemu vremenu pritegnil veliko zvedavih mladih in starejših, ki so navdušeno sledili številnim znanstvenim šovom in eksperimentom. Te so na različnih lokacijah v središču mesta vodili tako domači izvajalci iz Hiše eksperimentov kot tuji gostje.
Ena od turističnih panog, v kateri se v zadnjih letih najpogosteje omenja sodelovanje ponudnikov, izmenjava izkušenj in dobrih praks, je gotovo vinarstvo. Slovenski vinarji iz vseh treh vinorodnih dežel pa so v tem obdobju svoje sodelovanje zelo uspešno prenesli tudi na nogometna igrišča. Slovenska vinska nogometna reprezentanca je, to lahko rečemo brez zadržkov, najboljša v Evropi. Štirikratni evropski prvaki - doslej je bilo odigranih pet prvenstev stare celine - bodo tudi na prihajajočem evropskem nogometnem prvenstvu Vino Euro 2022, ki se prične prihodnji teden na Češkem, v vlogi favorita. Vinsko-nogometno zgodbo je pripravil Jože Pepevnik.
Brez medijev ni javnosti in brez javnosti ni medijev. Zato je potrebno graditi zavezništvo, ki ga ogrožajo družabna omrežja s širjenjem lažnih novic in polarizacijo. V mediju Oštro stavijo na neposreden stik s svojim občinstvom, zato danes ob 17. uri pred Mestno hišo v Ljubljani v okviru projekta Obljuba dela dolg prirejajo javni uredniški sestanek z delovnim naslovom Povolilni posvet. Več o tem, zakaj je potrebno politike držati za besedo in kako novinarjem pri tem lahko pomaga javnost, je Maji Avi Žiberna povedal vodja projekta Matej Zwitter.
V tokratni seriji rekreativnih oddaj smo svojo pozornost usmerili v skupine, ki so večkrat, tudi nehote, nekoliko zapostavljene. Tokratno oddajo posvečamo najmlajšim. Jure Jeromen in Nina Smole sta raziskovala, katera vadba je najprimernejša za predšolske otroke in kako jih najlažje zmotiviramo, da se nam pridružijo pri športnih aktivnostih.
V Ljubljani je te dni potekala 6. Evropska fizikalna olimpijada, ki je v Slovenijo pritegnila 182 mladih genijev z vsega sveta. V dveh tekmovalnih dneh so se pomerili v eksperimentalnem in teoretskem delu, ob reševanju nalog pa so spoznavali tudi lepote naše dežele. Kakšne fizikalne orehe so trli in katere države so se odrezale najbolje?
Bolezen opičje koze zadnje dni precej polni medije, tudi pri nas, potem ko so včeraj sporočili, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer te bolezni. Opičje koze sicer redko srečamo zunaj Afrike, zdaj pa je opaziti nepričakovan porast primerov po svetu, torej izven njenega običajnega kroga širjenja. Ob tem se skupaj s strokovno javnostjo sprašujemo, zakaj ta virus tokrat tako učinkovito potuje po svetu in ali imajo vse trenutno odkrite različice po svetu, ki so izven Afrike, skupen izvor? Maja Ratej se je po nekaj pojasnil odpravila na ljubljanski Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete k najkompetentnejši slovenski strokovnjakinji za živalske zoonoze profesorici Tatjani Avšič Županc.
Po prvem delu filmskega festivala so vsaj trije filmi v igri za zlato palmo.
Pokljuka ob slovenskih biatloncih in biatlonkah, ki so v teh dneh začeli s pripravami na novo sezono, gosti tudi številčno biatlonsko zasedbo iz Ukrajine. O tem, kako je za Ukrajince in Ukrajinke poskrbljeno na Pokljuki, kakšna je situacija v njihovi domovini, in kaj prinaša prihodnost pa več Aljaž Golčer.
Še nedolgo nazaj se je v Sloveniji delo na daljavo zdelo utopija, pa se je - tudi po sili razmer - uveljavilo in obdržalo. Čeprav izziv usklajevanja dela na daljavo in dela v pisarni oz. hibridnega modela dela še ni v celoti končan, se na trgu dela že pojavljajo številni novi izzivi. Med drugim tudi uvajanje skrajšanega delovnika. Na dogodku Krajši delovni čas - utopija ali prihodnja realnost?, ki je v organizaciji e-Študentskega servisa in Združenja delodajalcev Slovenije v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana pretekli teden potekal v Ljubljani, so strokovnjaki razpravljali o tem, kakšna prihodnost se obeta na trgu delovne sile v Sloveniji. Kakšne so prednosti krajšega delovnika, s kakšnimi organizacijskimi in zakonskimi ovirami za njegovo uvedbo se podjetja srečujejo? Kakšne so pozitivne in negativne posledice krajšega delovnika in o kakšnih oblikah skrajšanja bomo v prihodnosti razpravljali? Je 8 ur na dan, 5 dni na teden - delovnik, ki ga je pred skoraj 100 leti uvedel Henry Ford, oče optimizacije in vitke proizvodnje - preživel koncept? Je krajši delovnik prihodnost ali utopija? Sogovornice: red. prof. dr. Polona Domadenik Muren, izr. prof. dr. Sara Tement in Jasmina Alić.
Neveljaven email naslov