Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.
Dopisnik BBC-ja iz Ljubljane Guy De Launey izpostavlja pomen kakovostnih medijev in vlogo javnega servisa zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik britanskega BBC-ja, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom: "Ob vsaki krizi se ljudje obrnejo k javnim medijem za informacije, ki jim lahko resnično zaupajo. Če pogledamo v Združeno kraljestvo - novinarji in drugi delavci v javnem mediju so bili med epidemijo razglašeni za "nujno potrebne", brez njih torej ni šlo. Nekatere omejitve torej zanje niso veljale zaradi širokega strinjanja in razumevanja, da je javni servis izjemno pomemben v kriznem času. Kot dokaz za to trditev lahko navedem podatke - število gledalcev in poslušalcev BBC-jevih vsebin se je izjemno povečalo, tudi drugi javni mediji so zabeležili porast občinstva, novice so veliko bolj spremljali tudi mladi ljudje, ki običajno ne gledajo rednega televizijskega programa. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno visoko raven zaupanja v javne medije, BBC-jevim novicam zaupa kar 85 odstotkov ljudi, kar je več kot kateremukoli komercialnemu mediju."
Podobno kažejo tudi ankete za Slovenijo, programi Radia Slovenija so med koronakrizo občutno povečali poslušanost, prav tako je zrasla gledanost nacionalne televizije in obiskanost spletna portala MMC.. A kot ugotavlja BBC-jev dopisnik iz Ljubljane Guy De Launey, politike to v naših krajih sploh ne zanima: "Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati. V preteklem tednu so protestniki v Beogradu demonstrirali pred sedežem srbske javne televizije in trdili, da samo prenaša stališča vlade in ne objavlja poštenih in zaupanja vrednih informacij. Podobne dogodke smo lahko videli v vsej regiji. A če so pošteni - to se dogaja tudi drugod po Evropi in svetu. V Združenem kraljestvu vlada skuša razglasiti BBC za državno televizijo že najmanj od splošne stavke leta 1926. Po zadnjih volitvah, ki smo jih imeli decembra lani, se je BBC pripravljal na neposreden napad na svoje financiranje s strani vladajoče konservativne stranke zaradi načina, kako so poročali o nekaterih vidnih predstavnikih stranke. Dobivali so eksplicitne grožnje konservativcev, da bodo napadli njihove vire financiranja. Ta proces je med epidemijo razvodenel, saj je javna medijska hiša zelo jasno pokazala svoj pomen za družbo in vlada se trenutno ne želi spuščati v take bitke. Vsi pa bomo pozorno spremljali, kaj se bo zgodilo, ko oziroma če se koronavirusna kriza konča. V vladi so namreč še vedno ljudje, ki si želijo novega napada na javni medij, in nedvomno bodo ponovno poskušali, ko bodo ocenili, da je napočil pravi trenutek."
"Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati."
V zadnjih 20 letih so mediji doživeli velike spremembe. Ta čas je prinesel izginotje mnogih zaupanja vrednih virov novic. Posebej na lokalni ravni. »V teh istih 20 letih je vzpon družabnih omrežij dopustil popolnoma neregulirano širjenje informacij, velik del teh pa so napačne oziroma lažne informacije. Videli smo škandal s podjetjem Cambridge Analityca, ki nam je pokazal, kako je mogoče manipulirati s tako imenovanim "virom novic" na Facebooku, da se ljudem prikazujejo pristranske ali popolnoma lažne informacije. To je stvar, ki ne bi bila nikoli dovoljena ali celo mogoča v tradicionalnih medijih. Še vedno pa vlade skoraj ne kažejo interesa za reguliranje družabnih omrežij, čeprav imamo ogromno dokazov, da so vplivala na rezultate volitev ter celo pripomogla k genocidu v Mjanmaru. V takem okolju javnost potrebuje vire informacij, ki jim lahko zaupa. Javne radiotelevizije imajo torej priložnost, da to zaupanje obrnejo v svoj prid. To sta razkrili koronavirusna kriza in raven zaupanja javnosti v javne medije."
POSLUŠAJTE ŠE:
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.
Dopisnik BBC-ja iz Ljubljane Guy De Launey izpostavlja pomen kakovostnih medijev in vlogo javnega servisa zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik britanskega BBC-ja, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom: "Ob vsaki krizi se ljudje obrnejo k javnim medijem za informacije, ki jim lahko resnično zaupajo. Če pogledamo v Združeno kraljestvo - novinarji in drugi delavci v javnem mediju so bili med epidemijo razglašeni za "nujno potrebne", brez njih torej ni šlo. Nekatere omejitve torej zanje niso veljale zaradi širokega strinjanja in razumevanja, da je javni servis izjemno pomemben v kriznem času. Kot dokaz za to trditev lahko navedem podatke - število gledalcev in poslušalcev BBC-jevih vsebin se je izjemno povečalo, tudi drugi javni mediji so zabeležili porast občinstva, novice so veliko bolj spremljali tudi mladi ljudje, ki običajno ne gledajo rednega televizijskega programa. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno visoko raven zaupanja v javne medije, BBC-jevim novicam zaupa kar 85 odstotkov ljudi, kar je več kot kateremukoli komercialnemu mediju."
Podobno kažejo tudi ankete za Slovenijo, programi Radia Slovenija so med koronakrizo občutno povečali poslušanost, prav tako je zrasla gledanost nacionalne televizije in obiskanost spletna portala MMC.. A kot ugotavlja BBC-jev dopisnik iz Ljubljane Guy De Launey, politike to v naših krajih sploh ne zanima: "Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati. V preteklem tednu so protestniki v Beogradu demonstrirali pred sedežem srbske javne televizije in trdili, da samo prenaša stališča vlade in ne objavlja poštenih in zaupanja vrednih informacij. Podobne dogodke smo lahko videli v vsej regiji. A če so pošteni - to se dogaja tudi drugod po Evropi in svetu. V Združenem kraljestvu vlada skuša razglasiti BBC za državno televizijo že najmanj od splošne stavke leta 1926. Po zadnjih volitvah, ki smo jih imeli decembra lani, se je BBC pripravljal na neposreden napad na svoje financiranje s strani vladajoče konservativne stranke zaradi načina, kako so poročali o nekaterih vidnih predstavnikih stranke. Dobivali so eksplicitne grožnje konservativcev, da bodo napadli njihove vire financiranja. Ta proces je med epidemijo razvodenel, saj je javna medijska hiša zelo jasno pokazala svoj pomen za družbo in vlada se trenutno ne želi spuščati v take bitke. Vsi pa bomo pozorno spremljali, kaj se bo zgodilo, ko oziroma če se koronavirusna kriza konča. V vladi so namreč še vedno ljudje, ki si želijo novega napada na javni medij, in nedvomno bodo ponovno poskušali, ko bodo ocenili, da je napočil pravi trenutek."
"Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati."
V zadnjih 20 letih so mediji doživeli velike spremembe. Ta čas je prinesel izginotje mnogih zaupanja vrednih virov novic. Posebej na lokalni ravni. »V teh istih 20 letih je vzpon družabnih omrežij dopustil popolnoma neregulirano širjenje informacij, velik del teh pa so napačne oziroma lažne informacije. Videli smo škandal s podjetjem Cambridge Analityca, ki nam je pokazal, kako je mogoče manipulirati s tako imenovanim "virom novic" na Facebooku, da se ljudem prikazujejo pristranske ali popolnoma lažne informacije. To je stvar, ki ne bi bila nikoli dovoljena ali celo mogoča v tradicionalnih medijih. Še vedno pa vlade skoraj ne kažejo interesa za reguliranje družabnih omrežij, čeprav imamo ogromno dokazov, da so vplivala na rezultate volitev ter celo pripomogla k genocidu v Mjanmaru. V takem okolju javnost potrebuje vire informacij, ki jim lahko zaupa. Javne radiotelevizije imajo torej priložnost, da to zaupanje obrnejo v svoj prid. To sta razkrili koronavirusna kriza in raven zaupanja javnosti v javne medije."
POSLUŠAJTE ŠE:
40 skladb za 40 let delovanja. Tako so si začetek praznovanja velikega jubileja zamislili organizatorji slavja ob 40. obletnici obstoja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tako imenovana »budnica« je v jutranjih urah z modernimi ritmi napolnila Novi trg v Ljubljani, in čeprav časi niso naklonjeni velikim slavjem, napovedala pestro dogajanje, ki je in še bo potekalo v prostorih ZRC SAZU.
V Mariboru se danes ob 17.uri z otvoritveno predstavo Nebo nad zemljo začenja 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki bo v štirih dneh predstavil 12 najboljših uprizoritev slovenskih lutkarjev. Osrednji nacionalni lutkovni festival, ki ga v sodelovanju z Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev vsaki dve leti v Mariboru organizira tamkajšnje lutkovno gledališče, predstavlja dosežke slovenske lutkovne ustvarjalnosti zadnjih dveh let. Za podrobnejše informacije o prazniku lutkovne umetnosti v Mariboru pa prisluhnite Brigiti Mohorič.
Pred kratkim je švedska zasedba ABBA presenetila z novico, da bo svet poleg novega albuma dočakal tudi turnejo zasedbe. A ne v obliki, kot smo je vajeni. Benny, Frida, Bjorn in Agnetha bodo na koncertih v Londonu lahko iz občinstva opazovali same sebe. Na odru bodo namreč njihove digitalne podobe oziroma abbatarji. Zelo poenostavljeno gre za "premetene odseve", in sicer ob pomoči projektorjev, kot so tisti v kinodvoranah, ter stekla, postavljenega na rob odra, ki tudi ustvarja tridimenzionalno podobo premikajočih se ljudi. To sicer ne bo prvi hologramski koncert v zgodovini. Eden najodmevnejših je bil koncert Tupaca Shakurja na festivalu Coachella pred skoraj desetletjem, pa tudi Michaela Jacksona oziroma njegov hologram smo lahko videli na podelitvi Billboardovih nagrad leta 2014. Zanimalo nas je, kaj o tem mislijo Slovenke in Slovenci, ali bi se odločili za tak koncert ter koga od slovenskih glasbenikov bi si želeli slišati v obliki holograma.
Ob prvem mednarodnem dnevu fair playa smo pred mikrofon povabili dva vrhunska slovenska športnika, člana različnih generacij, oba znana tudi po svoji športni drži. Večkratni olimpijski prvak Miroslav Cerar je dolgoletni ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play, iz njegovih rok je lani štafetno palico prevzel smučarski skakalec Peter Prevc.
V SNG Drama Ljubljana se odvija irsko-angleški konec tedna. Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se zdaj uresničuje pred živim občinstvom. V Mali Drami so premierno uprizorili predstavo Učinek, ki s temo depresije v zrcalu medicinske in farmacevtske doktrine odpira vprašanje, kakšna je resnica na zapletenem križišču različnih strokovnih stališč ter človekovih osebnih želja, strahov in stisk. Na Veliki oder pa premierno prihaja, kot pravijo, absurdistično-distopična enodejanka z naslovom Konec igre dramatika Samuela Becketta.
Kako mu je Instagram na glavo obrnil življenje, ali natančneje, kako ga je zavrtel v smeri, da se od svojega dela sedaj lahko preživlja, kakšne spremembe je to zanj prineslo, zakaj je na platnu upodobil Rockyja Balboo in zakaj (še) ne bo Luke Dončiča? Kaj mu je dalo ustvarjanje v atelju v Rogu pa tudi to, zakaj so zaščitni znak njegovih del nasmeški. In to zamegljeni.
V Kinogledališču Tolmin so premierno predvajali dokumentarni film Smaragdni raj, ki govori o muharjenju in lepotah doline Soče.Avtor Avstrijec Laurens Bubendorfer, ki se je pred petimi leti preselil v Posočje, ga je skupaj z ekipo ustvarjal več kot šest let. V prvoosebni pripovedi predstavi naravno bogastvo doline s poudarkom na soški postrvi, obenem pa izpostavlja trajnostno ohranjanje narave. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Lev Slivnik, 22-letnik, ki je na Lido pripotoval s Škotske, kjer na eni izmed edinburghški univerz študira zgodovino ter teorijo filma in teatra, skupaj s sedemindvajsetimi mladimi ljubitelji filma med 18. in 25. letom, predstavlja slovenskega člana najmlajše festivalske žirije Giornate degli Autori. Sestavljajo jo predstavniki iz različnih evropskih držav. Njihov glas pa šteje tudi pri podelitvi evropske filmske nagrade Lux.
Velikokrat smo kritični do družbenih omrežij, vendar ima vsaka stvar tako dobre kot slabe strani. In ena izmed dobrih so gotovo skupnosti, ki nastajajo na Instagramu. V četrtem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil Gajstnice. Gre za 1. vseslovenski profil, ki predstavlja govor in govorice gajstnih Slovencev. Z ekipo, ki ustvarja vsebine za profil, smo se pogovarjali o nastanku profila in o tem, kako vztrajajo kljub množici profilov, ki vzniknejo in hitro zamrejo, pa tudi o fenomenu influencerstva.
Ob začetku šolskega leta nam je svoj pogled na izzive predstavila Nina Jelen, učiteljica 5. razreda na Osnovni šoli Ivana Skvarče iz Zagorja ob Savi, ki je v okviru projekta "Učitelj sem! Učiteljica sem!" zmagala na slovenskem izboru za najboljšega učitelja. Svoje učence zna navdušiti in v njih vzbuditi zanimanje, kar je zahtevna naloga. Poudarja, da imajo učitelji veliko moč, da otroke pridobijo na svojo stran in jih motivirajo. Če jih učitelj spoštuje in upošteva, je lahko v razredu ena velika harmonija.
Začenja se novo šolsko leto in upamo lahko, da bo pa letos resnično ostalo le pri enem prvem šolskem dnevu. Kot poroča STA, se izobražuje skoraj 194.000 učencev in 76.000 dijakov. Prvi šolski dan je druženje, je obujanje poletnih spominov, pa tudi skrbi za prihodnost. Ustavili smo se na ljubljanskih ulicah, danes zjutraj, pred začetkom pouka pa smo šolsko atmosfero ujeli še na Gimnaziji Ledina in na Osnovni šoli Prežihovega Voranca. Kakšna pričakovanja imajo otroci in mladostniki, kakšni izzivi jih čakajo? Bi se raje šolali na daljavo ali pogrešajo šolo v živo?
"Ljubljana je kot predsoba udobnega stanovanja," je januarja 1821 zapisal avstrijski zunanji minister Metternich. Dvesto let po kongresu, zaradi katerega je Ljubljana za štiri mesece postala središče svetovne politike, Tatjana Pirc išče zanimivosti, tudi žgečkljive, predvsem pa dejstva, razlage in primerjave tistih burnih časov z današnjimi. Sogovornika: mag. Janez Polajnar, avtor razstave Rdeče in črno v Mestnem muzeju Ljubljana, in dolgoletni turistični vodnik Gregor Zupan.
Pogovarjali smo se s Katjo Ertl s Turistično-informacijskega centra Ptuj, zadolženo za razvoj turizma in kakovost.
Z današnjim dnem se končuje najbolj negotovo in nenavadno šolsko leto, ki je pustilo številne posledice na prav vseh otrocih - tudi tistih, ki živijo v spodbudnih okoljih in s šolanjem na daljavo niso imeli večjih težav. Otroci in mladostniki so nas tik pred novim spomnili, s čim vse so se soočali, kako so bili zadovoljni z izkupičkom, kaj ji skrbi in česa si želijo v novem šolskem letu.
Tržaški pisatelj Boris Pahor, eden izmed najvidnejših slovenskih akademikov in v tujini prepoznavnih avtorjev, danes praznuje 108. rojstni dan. Zamejski pisatelj svetu sledi predvsem s pomočjo radia, saj brati žal ne more več. In o čem bi pisal, če bi še lahko? "Napisal bi roman o ljubezni. O ljubezni 'po starem', od srca, ker ta povezuje ljudi."
V tretjem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil @ministry.for.wtf. Profil se je začel z zabavnimi memi iz življenja mladega zdravnika, času epidemije pa je postal varen pristan za veliko sledilcev. Z Davidom Zupančičem, ustanoviteljem skupnosti, smo se pogovarjali o nastanku profila, prelomu, ko se je iz anonimnega ustvarjalca vsebin predstavil svojim sledilcem, in o tem, kako medicino komunicirati na Instagramu.
Naj ugibamo: trenutno sedite za računalniškim zaslonom, se vozite v avtu, hodite po pločniku, okopavate vrt. Kaj povezuje vsa našteta opravila? Za to, da jih lahko opravljate, so zaslužni tudi strojniki. Njihovo delovanje oziroma področje bomo danes vzeli pod drobnogled. Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo je namreč pretekli teden potekala osma poletna šola strojništva. Obiskali smo različne delavnice in se naučili, kje vse nas spremljajo zakonitosti strojništva.
Afganistan je doživel novo prelomno točko v svoji zgodovini. Po ponovnem talibanskem prevzemu oblasti se zdaj svetovna javnost in domačini sprašujejo, kakšno obdobje je pred njimi. Pred nekaj leti je v regiji Bamyan v bližini glavnega mesta Kabul svojo prostovoljsko misijo začela Ana Tasič, kot nekdanja smučarka je domačinom pomagala vzpostaviti smučarski klub. V pogovoru z Mariborčanko, ki se zdaj trudi ogrožene posameznike spraviti iz države, se sprašujemo o odzivih domačinov in svetovne javnosti na novo obdobje talibanskega upravljanja z državo, strahovih žensk in etničnih manjšin pred ponovnim nasiljem, razmišljamo pa tudi o storjenih napakah in vlogi Slovenije v zadnji 20 let trajajoči vojni.
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Druga je skupnost, ki se je razvila okoli profila Mamina zgodba
Da se znajdeš v skupini najboljših štirih, moraš najprej opraviti izbirni test, na katerega vsaka srednja šola pošlje določeno število dijakov. Če se odrežeš najbolje, greš še skozi tri testiranja, kjer pri vsakem odpade določeno število dijakov. Ko preživiš tudi te preizkuse, pristaneš v skupini olimpijcev, tistih, ki bodo zastopali Slovenijo. A tokrat ne v športu, temveč v - kemiji. Patrik Žnidaršič, Simon Bukovšek, Jernej Birk in Vid Kavčič so letošnja slovenska kemijska bera. Prva dva srebrna, tretji bronast, četrti s častno omembo. Žal so se Mednarodne kemijske olimpijade udeležili na daljavo, tako da so bili - kot sami zatrdijo - predvsem prikrajšani za dobro japonsko hrano. Spregovorili so o kemiji, ki je vse okrog nas, tekmovanju, eksperimentiranju z različnimi barvnimi napitki in profesorju Baltazarju kot navdihu.
Neveljaven email naslov