Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.
Dopisnik BBC-ja iz Ljubljane Guy De Launey izpostavlja pomen kakovostnih medijev in vlogo javnega servisa zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik britanskega BBC-ja, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom: "Ob vsaki krizi se ljudje obrnejo k javnim medijem za informacije, ki jim lahko resnično zaupajo. Če pogledamo v Združeno kraljestvo - novinarji in drugi delavci v javnem mediju so bili med epidemijo razglašeni za "nujno potrebne", brez njih torej ni šlo. Nekatere omejitve torej zanje niso veljale zaradi širokega strinjanja in razumevanja, da je javni servis izjemno pomemben v kriznem času. Kot dokaz za to trditev lahko navedem podatke - število gledalcev in poslušalcev BBC-jevih vsebin se je izjemno povečalo, tudi drugi javni mediji so zabeležili porast občinstva, novice so veliko bolj spremljali tudi mladi ljudje, ki običajno ne gledajo rednega televizijskega programa. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno visoko raven zaupanja v javne medije, BBC-jevim novicam zaupa kar 85 odstotkov ljudi, kar je več kot kateremukoli komercialnemu mediju."
Podobno kažejo tudi ankete za Slovenijo, programi Radia Slovenija so med koronakrizo občutno povečali poslušanost, prav tako je zrasla gledanost nacionalne televizije in obiskanost spletna portala MMC.. A kot ugotavlja BBC-jev dopisnik iz Ljubljane Guy De Launey, politike to v naših krajih sploh ne zanima: "Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati. V preteklem tednu so protestniki v Beogradu demonstrirali pred sedežem srbske javne televizije in trdili, da samo prenaša stališča vlade in ne objavlja poštenih in zaupanja vrednih informacij. Podobne dogodke smo lahko videli v vsej regiji. A če so pošteni - to se dogaja tudi drugod po Evropi in svetu. V Združenem kraljestvu vlada skuša razglasiti BBC za državno televizijo že najmanj od splošne stavke leta 1926. Po zadnjih volitvah, ki smo jih imeli decembra lani, se je BBC pripravljal na neposreden napad na svoje financiranje s strani vladajoče konservativne stranke zaradi načina, kako so poročali o nekaterih vidnih predstavnikih stranke. Dobivali so eksplicitne grožnje konservativcev, da bodo napadli njihove vire financiranja. Ta proces je med epidemijo razvodenel, saj je javna medijska hiša zelo jasno pokazala svoj pomen za družbo in vlada se trenutno ne želi spuščati v take bitke. Vsi pa bomo pozorno spremljali, kaj se bo zgodilo, ko oziroma če se koronavirusna kriza konča. V vladi so namreč še vedno ljudje, ki si želijo novega napada na javni medij, in nedvomno bodo ponovno poskušali, ko bodo ocenili, da je napočil pravi trenutek."
"Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati."
V zadnjih 20 letih so mediji doživeli velike spremembe. Ta čas je prinesel izginotje mnogih zaupanja vrednih virov novic. Posebej na lokalni ravni. »V teh istih 20 letih je vzpon družabnih omrežij dopustil popolnoma neregulirano širjenje informacij, velik del teh pa so napačne oziroma lažne informacije. Videli smo škandal s podjetjem Cambridge Analityca, ki nam je pokazal, kako je mogoče manipulirati s tako imenovanim "virom novic" na Facebooku, da se ljudem prikazujejo pristranske ali popolnoma lažne informacije. To je stvar, ki ne bi bila nikoli dovoljena ali celo mogoča v tradicionalnih medijih. Še vedno pa vlade skoraj ne kažejo interesa za reguliranje družabnih omrežij, čeprav imamo ogromno dokazov, da so vplivala na rezultate volitev ter celo pripomogla k genocidu v Mjanmaru. V takem okolju javnost potrebuje vire informacij, ki jim lahko zaupa. Javne radiotelevizije imajo torej priložnost, da to zaupanje obrnejo v svoj prid. To sta razkrili koronavirusna kriza in raven zaupanja javnosti v javne medije."
POSLUŠAJTE ŠE:
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.
Dopisnik BBC-ja iz Ljubljane Guy De Launey izpostavlja pomen kakovostnih medijev in vlogo javnega servisa zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije
Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik britanskega BBC-ja, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom: "Ob vsaki krizi se ljudje obrnejo k javnim medijem za informacije, ki jim lahko resnično zaupajo. Če pogledamo v Združeno kraljestvo - novinarji in drugi delavci v javnem mediju so bili med epidemijo razglašeni za "nujno potrebne", brez njih torej ni šlo. Nekatere omejitve torej zanje niso veljale zaradi širokega strinjanja in razumevanja, da je javni servis izjemno pomemben v kriznem času. Kot dokaz za to trditev lahko navedem podatke - število gledalcev in poslušalcev BBC-jevih vsebin se je izjemno povečalo, tudi drugi javni mediji so zabeležili porast občinstva, novice so veliko bolj spremljali tudi mladi ljudje, ki običajno ne gledajo rednega televizijskega programa. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno visoko raven zaupanja v javne medije, BBC-jevim novicam zaupa kar 85 odstotkov ljudi, kar je več kot kateremukoli komercialnemu mediju."
Podobno kažejo tudi ankete za Slovenijo, programi Radia Slovenija so med koronakrizo občutno povečali poslušanost, prav tako je zrasla gledanost nacionalne televizije in obiskanost spletna portala MMC.. A kot ugotavlja BBC-jev dopisnik iz Ljubljane Guy De Launey, politike to v naših krajih sploh ne zanima: "Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati. V preteklem tednu so protestniki v Beogradu demonstrirali pred sedežem srbske javne televizije in trdili, da samo prenaša stališča vlade in ne objavlja poštenih in zaupanja vrednih informacij. Podobne dogodke smo lahko videli v vsej regiji. A če so pošteni - to se dogaja tudi drugod po Evropi in svetu. V Združenem kraljestvu vlada skuša razglasiti BBC za državno televizijo že najmanj od splošne stavke leta 1926. Po zadnjih volitvah, ki smo jih imeli decembra lani, se je BBC pripravljal na neposreden napad na svoje financiranje s strani vladajoče konservativne stranke zaradi načina, kako so poročali o nekaterih vidnih predstavnikih stranke. Dobivali so eksplicitne grožnje konservativcev, da bodo napadli njihove vire financiranja. Ta proces je med epidemijo razvodenel, saj je javna medijska hiša zelo jasno pokazala svoj pomen za družbo in vlada se trenutno ne želi spuščati v take bitke. Vsi pa bomo pozorno spremljali, kaj se bo zgodilo, ko oziroma če se koronavirusna kriza konča. V vladi so namreč še vedno ljudje, ki si želijo novega napada na javni medij, in nedvomno bodo ponovno poskušali, ko bodo ocenili, da je napočil pravi trenutek."
"Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati."
V zadnjih 20 letih so mediji doživeli velike spremembe. Ta čas je prinesel izginotje mnogih zaupanja vrednih virov novic. Posebej na lokalni ravni. »V teh istih 20 letih je vzpon družabnih omrežij dopustil popolnoma neregulirano širjenje informacij, velik del teh pa so napačne oziroma lažne informacije. Videli smo škandal s podjetjem Cambridge Analityca, ki nam je pokazal, kako je mogoče manipulirati s tako imenovanim "virom novic" na Facebooku, da se ljudem prikazujejo pristranske ali popolnoma lažne informacije. To je stvar, ki ne bi bila nikoli dovoljena ali celo mogoča v tradicionalnih medijih. Še vedno pa vlade skoraj ne kažejo interesa za reguliranje družabnih omrežij, čeprav imamo ogromno dokazov, da so vplivala na rezultate volitev ter celo pripomogla k genocidu v Mjanmaru. V takem okolju javnost potrebuje vire informacij, ki jim lahko zaupa. Javne radiotelevizije imajo torej priložnost, da to zaupanje obrnejo v svoj prid. To sta razkrili koronavirusna kriza in raven zaupanja javnosti v javne medije."
POSLUŠAJTE ŠE:
Mamina zgodba: Pismo tebi, ki si rodila mojega sina Interpretira: Eva Longyka Marušič
Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem "The Uncertain Four Seasons", se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester, ki bo poustvaril verzijo Štirih letnih časov, kakšna bi bila, če bi bila leta 2050 napisana na Marshallovih otokih, ki jih že zdaj ogroža dviganje morske gladine. Še več različic z vsega sveta od Afrike do Bangladeša in Evrope pa bomo slišali 1. novembra, v urah pred začetkom letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26.
Ogenj, voda, zrak in zemlja so štirje elementi, ki jih skupaj povezuje tudi nova 80 km dolga krožna pot v Prekmurju, imenovana GardEN. Povezuje pa tudi obmejno območje Slovenije in Madžarske in na njeni poti se lahko ustavite tudi v krajih, ki morda niso med našimi najbolj znanimi turističnimi destinacijami. Pot je možno prekolesariti, ali se po njej v več etapah odpraviti peš in tudi zato se pot vije mimo različnih ponudnikov namestitvenih kapacitet. V Tešanovcih je taka Panonska vas, prekmurska zgodba na sodoben način, ki si jo je pred osmimi leti zamislil sicer Korošec, ki se, kot pravi, trudi biti Prekmurec, Matevž Kadiš. Če vam na poti GardEN, ki poteka po manj prometnih cestah, vseeno zmanjka energije, pa se lahko ustavite na domačiji Passero pri Jasmini in Tomažu Sotošku. Na domačiji je nekoč gospodaril Jasminin pradedek Joža, najprej so bili pod velbi konji, potem kmetijska mehanizacija, zdaj pa tam diši po čokoladi. Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije.
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Prva v vrsti je skupnost, ki se je razvila okoli profila Redkobesedno
Poezija skupnosti Redkobesedno v interpretaciji Ivana Lotriča.
12. avgust je od leta 1999 namenjen mladim, saj so ga takrat Združeni narodi razglasili za mednarodni dan mladih. Letošnja tema dneva mladih so trajnostni prehranski sistemi, hkrati pa ta dan izpostavlja tudi pomen vključevanja mladih v procese odločanja. Ob mednarodnem dnevu mladih smo se o stanju mladih v Sloveniji pogovarjali s predsednikom Mladinskega sveta Slovenije Miho Zupančičem.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije. To uokvirja dejstvo, da se v visokošolskih središčih spopadajo s pomanjkanjem kapacitet v študentskih domovih. Največje težave na Primorskem, kjer bi potrebovali najmanj tisoč ležišč več.
Poolimpijski teden zaznamujejo predvsem številni uradni sprejemi za slovenske olimpijce. Tina Šoln je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Mateja Avanza, ustanovitelja in direktorja agencije Sportanzo, nekdanjega direktorja marketinga ter članskih reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije, sedaj pa delegata pri mednarodni košarkarski zvezi Fiba. Pogovarjala sta se o odnosu države do športa, o tem, zakaj potrebujemo samostojno ministrstvo za šport ter o tem, kaj kdaj in zakaj smejo ali ne smejo politiki komunicirati o športnih uspehih. Foto: Sportanzo
234 znanstvenikov iz 66 držav je včeraj objavilo prvo daljše poročilo o podnebnih spremembah po letu 2014. V skoraj 4000 strani dolgem zapisu Medvladni odbor za podnebne spremembe tako ugotavlja, da čutimo vpliv sprememb pravzaprav po vsem svetu, izračuni pa so pokazali, da ima največ vpliva na podnebne spremembe človek. Več z dr. Lučko Kajfež Bogataj z ljubljanske Biotehniške fakultete.
Medtem število tujih študentov v Nemčiji po krajšem zastoju zaradi pandemije znova strmo narašča, država želi biti privlačna za najboljše z vsega sveta. Več pa iz Berlina Polona Fijavž.
Razmišljanje o vpisu na italijanske univerze se – po navodilih Ministrstva za visoko šolstvo in raziskovanje – začne na spletni strani universitaly.it, ki ponuja pregled univerz, programov, šolnin in pogojev tako v italijanščini kot v angleščini. Tam lahko najdemo tudi okrožnico z navodili, pripravljenimi na pristojnem ministrstvu za mednarodne študente, ki bi v naslednjem akademskem letu radi študirali v Italiji. Pri tem imamo v mislih tiste, ki niso državljani Evropske unije, ne stalno bivajoči v Italiji in niti udeleženci kakšnega od evropskih štipendijskih programov.
Arheološki park v Simonovem zalivu v sebi skriva ostanke vile iz rimskih časov. Na najdišču so na ogled mozaiki in ostanki bivalnih prostorov, ob vhodu pa je postavljen tudi interpretacijski center. V njem obiskovalci s pomočjo interaktivnega zemljevida spoznajo življenje v vili in rimski dobi. Na ogled nas je peljal arheolog Andrej Preložnik.
Butični muzej Izolana - hiša morja je skrit globoko v centru Izole. Ta obmorski kraj velja za ribiško mesto, kjer lahko še danes ob jutrih pri ribičih na pomolu kupimo kakovostne sveže ribe in morske plodove. Po poteh ribiške tradicije, ladjedelništva in ribje predelovalne industrije nas je popeljal vodič Gregor Benčina.
Po Sloveniji z Valom 202 - ob podpori Slovenske turistične organizacije. Lovrenška jezera, nahajališče čizlakita, oplotniški Vintgar je le nekaj zanimivih stvari, ki jih lahko obiščete na turistični destinaciji Rogla - Pohorje. Ena od najbolj priljubljenih pa je gotovo Pot med krošnjami, ki obiskovalce od leta 2019 dobesedno pelje nad krošnje. Lani je pot dobila tudi tobogan in vožnje po njem nikakor ne gre izpustiti.
Tonči Žlogar je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance, zdaj pa selektor slovenske reprezentance do 17 let. Odraščal je v Izoli, kjer z družino živi še danes. Kako ga je mesto zaznamovalo? Kam bi popeljal turiste? Kakšno je bilo odraščanje v tem obmorskem mestu?
V deveti epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Tokrat predvsem o tempu življenja. Pričakovali bi, da je na Japonskem izjemno hiter, a ga japonologinja Katarina Petaci primerja s hojo po vrvi. Premikaš se počasi, ampak če narediš eno samo napako, boš padel v globino, kar je velik stres. In vpliva na kakovost življenja. Fenomen inemuri, spanje na delovnem mestu ali v javnosti, ki izvira iz preobremenjenosti, je razširjen povsod, tudi na fakultetah. Med predstavitvijo seminarske naloge se zgodi, da nekateri študenti spijo, tudi profesorji. To je dejansko sprejemljivo, ker s tem pokažeš, da si veliko delal.
Kdo lahko o uspehih naših športnikov objavlja na družabnih omrežjih in kakšna so pravila glede oglaševanja na samih olimpijskih igrah? Kakšne so posebnosti glede oglaševanja na največjem športnem dogodku na svetu? Sogovorniki: - Maja Šorli Jakin, soustanoviteljica in direktorica vsebin v agenciji W3B - mag. Barbara Bejek, nekdanja športna novinarka in ustvarjalka vsebin v agenciji W3B - Matic Švab, Olimpijski komite Slovenije Foto: pixabay.com
V osmi epizodi zanimivosti o Japonski se znova lotevamo tamkajšnje kulture. Pri razlagi nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da je religija velik del tradicije, kar je opaziti na vsakem koraku. A obenem meni, da tradicija zavira inovacije. Družba ima namreč togo hierarhijo, kar se pozna predvsem pri kakšnih podjetjih, kjer se bolj ceni senioriteta kot pa inovativnost posameznika.
Olimpijske igre v Tokiu so zaradi aktualnih razmer na svetu, ki jih narekuje epidemija covida-19 precej nenavadne. Tako udeleženci kot tudi novinarji so pod nenehnim nadzorom organizatorjev.
Verjetno bi se tudi v najhujši vročini precej bolj olimpijsko počutili, če bi lahko v razžarjeni prestolnici našli kakšno rečno kopališče, kot smo jih nekoč že poznali … In ko je že vse v znamenju Tokia, morda bi se tako našli tudi talenti, ki se jim ne bi bilo treba dokazovati zgolj v kratkih bazenih.
Neveljaven email naslov