Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
25. julija bo minilo 100 let od rojstva legendarne znanstvenice Rosalind Franklin
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila ena od najrazburljivejših obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauriceom Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK-virusov, kar velja za pomembno podlago tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko, če ne bi umrla tako zgodaj, dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
"Mislim, da se javna percepcija Rosalind Franklin danes vendarle spreminja. Potem ko so jo včasih ljudje res poznali slabo, se danes stvari premikajo na bolje. Po njej so na primer poimenovali univerzo, različne nagrade in priznanja, prav zdaj bodo, denimo, v Veliki Britaniji izdali poseben kovanec v spomin na njen rojstni dan. Mislim, da je del problema v tem, da je bila Nobelova nagrada, ki je videna kot vrhunec znanstvenega ustvarjanja, podeljena Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu, Rosalind Franklin pa ne, saj je prezgodaj umrla. Za strukturo DNK se pogosto uporablja izraz Watson-Crickova struktura, saj sta jo prva opisala v prispevku za revijo Nature. No, manj pa se omenja, da sta bila temu pridružena še dva prispevka. Prvega je napisala Rosalind Franklin s svojim doktorskim študentom Raymondom Goslingom, drugega pa Maurice Wilkins skupaj s svojimi doktorskimi študenti ter tehničnim osebjem. Zdaj se vsi spominjamo le Watsona in Cricka." – profesor zoologije na Univerzi v Manchestru Matthew Cobb
Na Otoku sta se leta 1952 tako posvečala dva pomembna laboratorija. Rosalind Franklin je v vsem tem času pripravila številne podrobne izračune, ki so nakazovali, kakšna bi utegnila biti ta molekula, v kateri se skriva ključ življenja. Ko se je z njimi seznanil Crick, je skoraj v hipu sprevidel, kako briljantni so. V naslednjih treh mesecih so jima prav ti izračuni in rentgenske fotografije, ki jih je s svojimi študenti pripravila Franklinova, pomagali pri določitvi strukture DNK. Franklinova je bila, lahko bi rekli, ključni katalizator.
"Vprašanje, ki se tu pojavi, je, zakaj ni Franklinova sama razumela pomembnosti svojih izračunov, Crick pa je to videl skoraj v hipu. Crick je tedaj čisto po naključju sodeloval pri matematičnem modelu, ki bi razložil videz vijačne oziroma spiralne molekule, če bi jo preučevali z rentgenskimi žarki. S tem znanjem in izračuni Franklinove je bilo končno razkritje strukture DNK tako rekoč le še vprašanje časa."
Ironično je, da se danes Rosalind Franklin najbolj spominjamo po delu Dvojna vijačnica, ki ga je spisal James Watson. Skozi celotno knjigo je do nje ponižujoč, celo osoren. Kliče jo Rosy, tako je ni klical nihče. To, kako jo je označeval v knjigi, je po eni strani odkrito, a po drugi izjemno grdo. Delno je svojo napako popravil šele v epilogu.
"Pota zgodovine so zelo zanimiva: če bi bila Franklinova in Wilkins sposobna delati skupaj, bi se zagotovo podpisala pod odkritje strukture dvojne vijačnice. Govorili bi o Franklin-Wilkinsovi strukturi in ne o Watson-Crickovi. A sta ciljno črto naposled prečkala prav ta dva, saj paru v Londonu značajsko ni uspelo sodelovati."
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
25. julija bo minilo 100 let od rojstva legendarne znanstvenice Rosalind Franklin
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila ena od najrazburljivejših obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauriceom Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK-virusov, kar velja za pomembno podlago tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko, če ne bi umrla tako zgodaj, dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
"Mislim, da se javna percepcija Rosalind Franklin danes vendarle spreminja. Potem ko so jo včasih ljudje res poznali slabo, se danes stvari premikajo na bolje. Po njej so na primer poimenovali univerzo, različne nagrade in priznanja, prav zdaj bodo, denimo, v Veliki Britaniji izdali poseben kovanec v spomin na njen rojstni dan. Mislim, da je del problema v tem, da je bila Nobelova nagrada, ki je videna kot vrhunec znanstvenega ustvarjanja, podeljena Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu, Rosalind Franklin pa ne, saj je prezgodaj umrla. Za strukturo DNK se pogosto uporablja izraz Watson-Crickova struktura, saj sta jo prva opisala v prispevku za revijo Nature. No, manj pa se omenja, da sta bila temu pridružena še dva prispevka. Prvega je napisala Rosalind Franklin s svojim doktorskim študentom Raymondom Goslingom, drugega pa Maurice Wilkins skupaj s svojimi doktorskimi študenti ter tehničnim osebjem. Zdaj se vsi spominjamo le Watsona in Cricka." – profesor zoologije na Univerzi v Manchestru Matthew Cobb
Na Otoku sta se leta 1952 tako posvečala dva pomembna laboratorija. Rosalind Franklin je v vsem tem času pripravila številne podrobne izračune, ki so nakazovali, kakšna bi utegnila biti ta molekula, v kateri se skriva ključ življenja. Ko se je z njimi seznanil Crick, je skoraj v hipu sprevidel, kako briljantni so. V naslednjih treh mesecih so jima prav ti izračuni in rentgenske fotografije, ki jih je s svojimi študenti pripravila Franklinova, pomagali pri določitvi strukture DNK. Franklinova je bila, lahko bi rekli, ključni katalizator.
"Vprašanje, ki se tu pojavi, je, zakaj ni Franklinova sama razumela pomembnosti svojih izračunov, Crick pa je to videl skoraj v hipu. Crick je tedaj čisto po naključju sodeloval pri matematičnem modelu, ki bi razložil videz vijačne oziroma spiralne molekule, če bi jo preučevali z rentgenskimi žarki. S tem znanjem in izračuni Franklinove je bilo končno razkritje strukture DNK tako rekoč le še vprašanje časa."
Ironično je, da se danes Rosalind Franklin najbolj spominjamo po delu Dvojna vijačnica, ki ga je spisal James Watson. Skozi celotno knjigo je do nje ponižujoč, celo osoren. Kliče jo Rosy, tako je ni klical nihče. To, kako jo je označeval v knjigi, je po eni strani odkrito, a po drugi izjemno grdo. Delno je svojo napako popravil šele v epilogu.
"Pota zgodovine so zelo zanimiva: če bi bila Franklinova in Wilkins sposobna delati skupaj, bi se zagotovo podpisala pod odkritje strukture dvojne vijačnice. Govorili bi o Franklin-Wilkinsovi strukturi in ne o Watson-Crickovi. A sta ciljno črto naposled prečkala prav ta dva, saj paru v Londonu značajsko ni uspelo sodelovati."
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov