Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
25. julija bo minilo 100 let od rojstva legendarne znanstvenice Rosalind Franklin
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila ena od najrazburljivejših obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauriceom Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK-virusov, kar velja za pomembno podlago tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko, če ne bi umrla tako zgodaj, dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
"Mislim, da se javna percepcija Rosalind Franklin danes vendarle spreminja. Potem ko so jo včasih ljudje res poznali slabo, se danes stvari premikajo na bolje. Po njej so na primer poimenovali univerzo, različne nagrade in priznanja, prav zdaj bodo, denimo, v Veliki Britaniji izdali poseben kovanec v spomin na njen rojstni dan. Mislim, da je del problema v tem, da je bila Nobelova nagrada, ki je videna kot vrhunec znanstvenega ustvarjanja, podeljena Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu, Rosalind Franklin pa ne, saj je prezgodaj umrla. Za strukturo DNK se pogosto uporablja izraz Watson-Crickova struktura, saj sta jo prva opisala v prispevku za revijo Nature. No, manj pa se omenja, da sta bila temu pridružena še dva prispevka. Prvega je napisala Rosalind Franklin s svojim doktorskim študentom Raymondom Goslingom, drugega pa Maurice Wilkins skupaj s svojimi doktorskimi študenti ter tehničnim osebjem. Zdaj se vsi spominjamo le Watsona in Cricka." – profesor zoologije na Univerzi v Manchestru Matthew Cobb
Na Otoku sta se leta 1952 tako posvečala dva pomembna laboratorija. Rosalind Franklin je v vsem tem času pripravila številne podrobne izračune, ki so nakazovali, kakšna bi utegnila biti ta molekula, v kateri se skriva ključ življenja. Ko se je z njimi seznanil Crick, je skoraj v hipu sprevidel, kako briljantni so. V naslednjih treh mesecih so jima prav ti izračuni in rentgenske fotografije, ki jih je s svojimi študenti pripravila Franklinova, pomagali pri določitvi strukture DNK. Franklinova je bila, lahko bi rekli, ključni katalizator.
"Vprašanje, ki se tu pojavi, je, zakaj ni Franklinova sama razumela pomembnosti svojih izračunov, Crick pa je to videl skoraj v hipu. Crick je tedaj čisto po naključju sodeloval pri matematičnem modelu, ki bi razložil videz vijačne oziroma spiralne molekule, če bi jo preučevali z rentgenskimi žarki. S tem znanjem in izračuni Franklinove je bilo končno razkritje strukture DNK tako rekoč le še vprašanje časa."
Ironično je, da se danes Rosalind Franklin najbolj spominjamo po delu Dvojna vijačnica, ki ga je spisal James Watson. Skozi celotno knjigo je do nje ponižujoč, celo osoren. Kliče jo Rosy, tako je ni klical nihče. To, kako jo je označeval v knjigi, je po eni strani odkrito, a po drugi izjemno grdo. Delno je svojo napako popravil šele v epilogu.
"Pota zgodovine so zelo zanimiva: če bi bila Franklinova in Wilkins sposobna delati skupaj, bi se zagotovo podpisala pod odkritje strukture dvojne vijačnice. Govorili bi o Franklin-Wilkinsovi strukturi in ne o Watson-Crickovi. A sta ciljno črto naposled prečkala prav ta dva, saj paru v Londonu značajsko ni uspelo sodelovati."
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila eno od najbolj razburljivih obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauricem Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK virusov, kar velja za pomembno osnovo tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko - če ne bi umrla tako zgodaj - lahko dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
25. julija bo minilo 100 let od rojstva legendarne znanstvenice Rosalind Franklin
Zgodnja 50. leta 20. stoletja so bila ena od najrazburljivejših obdobij v zgodovini genetike. Aprila 1953 so v Nature izšle tri študije, ki so dokončno potrdile zgradbo DNK, molekule, v kateri se skriva ključ življenja. Za očeta modela dvojne vijačnice veljata James D. Watson in Francis Crick, ki sta leta 1962 skupaj z Mauriceom Wilkinsom prejela Nobelovo nagrado. Manj pa je znano, da je ključne izračune in rentgenske dokaze prispevala Rosalind Franklin, ki je pozneje z rentgensko kristalografijo postavila tudi temelje v poznavanju RNK-virusov, kar velja za pomembno podlago tudi pri sodobnem preučevanju koronavirusov. Kdo je bila znanstvenica, ki bi lahko, če ne bi umrla tako zgodaj, dobila kar dve Nobelovi nagradi in ki ji v znanosti šele dandanes namenjajo ustrezno priznanje?
"Mislim, da se javna percepcija Rosalind Franklin danes vendarle spreminja. Potem ko so jo včasih ljudje res poznali slabo, se danes stvari premikajo na bolje. Po njej so na primer poimenovali univerzo, različne nagrade in priznanja, prav zdaj bodo, denimo, v Veliki Britaniji izdali poseben kovanec v spomin na njen rojstni dan. Mislim, da je del problema v tem, da je bila Nobelova nagrada, ki je videna kot vrhunec znanstvenega ustvarjanja, podeljena Jamesu Watsonu, Francisu Cricku in Mauriceu Wilkinsu, Rosalind Franklin pa ne, saj je prezgodaj umrla. Za strukturo DNK se pogosto uporablja izraz Watson-Crickova struktura, saj sta jo prva opisala v prispevku za revijo Nature. No, manj pa se omenja, da sta bila temu pridružena še dva prispevka. Prvega je napisala Rosalind Franklin s svojim doktorskim študentom Raymondom Goslingom, drugega pa Maurice Wilkins skupaj s svojimi doktorskimi študenti ter tehničnim osebjem. Zdaj se vsi spominjamo le Watsona in Cricka." – profesor zoologije na Univerzi v Manchestru Matthew Cobb
Na Otoku sta se leta 1952 tako posvečala dva pomembna laboratorija. Rosalind Franklin je v vsem tem času pripravila številne podrobne izračune, ki so nakazovali, kakšna bi utegnila biti ta molekula, v kateri se skriva ključ življenja. Ko se je z njimi seznanil Crick, je skoraj v hipu sprevidel, kako briljantni so. V naslednjih treh mesecih so jima prav ti izračuni in rentgenske fotografije, ki jih je s svojimi študenti pripravila Franklinova, pomagali pri določitvi strukture DNK. Franklinova je bila, lahko bi rekli, ključni katalizator.
"Vprašanje, ki se tu pojavi, je, zakaj ni Franklinova sama razumela pomembnosti svojih izračunov, Crick pa je to videl skoraj v hipu. Crick je tedaj čisto po naključju sodeloval pri matematičnem modelu, ki bi razložil videz vijačne oziroma spiralne molekule, če bi jo preučevali z rentgenskimi žarki. S tem znanjem in izračuni Franklinove je bilo končno razkritje strukture DNK tako rekoč le še vprašanje časa."
Ironično je, da se danes Rosalind Franklin najbolj spominjamo po delu Dvojna vijačnica, ki ga je spisal James Watson. Skozi celotno knjigo je do nje ponižujoč, celo osoren. Kliče jo Rosy, tako je ni klical nihče. To, kako jo je označeval v knjigi, je po eni strani odkrito, a po drugi izjemno grdo. Delno je svojo napako popravil šele v epilogu.
"Pota zgodovine so zelo zanimiva: če bi bila Franklinova in Wilkins sposobna delati skupaj, bi se zagotovo podpisala pod odkritje strukture dvojne vijačnice. Govorili bi o Franklin-Wilkinsovi strukturi in ne o Watson-Crickovi. A sta ciljno črto naposled prečkala prav ta dva, saj paru v Londonu značajsko ni uspelo sodelovati."
Po 16 letih se je z nemškimi volitvami končala era Angele Merkel. O njeni zapuščini smo se pogovarjali s politologom in predavateljem na univerzi v Kasslu Wolfgangom Schroederjem, ki se v svojih raziskovanjih ukvarja z nemškim političnim sistemom. Z njim se je prejšnji teden, torej še pred samimi volitvami, srečala Maja Ava Žiberna.
Dva dneva po mednarodnem in evropskem dnevu jezikov preverjamo, ali je pregovorna poliglotskost Slovencev le mit ali resnica.
O Švedski že od začetka pandemije poslušamo zgodbe o neukrepanju, saj oblasti državljanom le svetujejo, kako naj se obnašajo. Življenje izgleda tako kot leta 2019, vendar s pomembno razliko: prebivalci zaupajo drug drugemu in vladi. Švedi ne nosijo mask, niti v notranjih prostorih, na vsakem koraku pa so postavljena obvestila o razdalji, veliko je tudi razkužilnikov. Švedske oblasti napovedujejo, da s koncem septembra ukinjajo vsa covid-19 priporočila. Kakšna je precepljenost, kako poteka testiranje? Kaj pa pouk v šolah? O tem, kako je videti (po)pandemično življenje v Stockholmu, je v živo iz švedske prestolnice poročala Maruša Kerec.
Mineva še zadnji dan 20. evropskega tedna mobilnosti, v okviru katerega se sprašujemo, v kakšnih mestih si v prihodnje želimo živeti. Kako živeti zdravo in potovati trajnostno, kot se glasi letošnje geslo?
Zgodba o tem, kako sta nas povezali umetnost in junaška preteklost. Ob zaključku instalacije smo poklicali tudi avtorico Tanjo Prušnik.
Pred dnevi so pri založbi Učila izdali novo, slovensko Guinnesssovo knjigo rekordov za leto 2022. V njej je kar 27 slovenskih rekordov, od tega 13 novih, torej tistih, ki so jih naši rekorderji postavili med aprilom 2020 in marcem 2021. Gre pretežno za športne rekorde: kar 8 jih je denimo postavil veteranski kolesar Stanislav Verstovšek, v njej je rekord Luke Dončiča z največ doseženimi točkami v krstnem nastopu v končnici NBA in od letošnjega avgusta že presežen rekord potapljačice Alenke Artnik. Foto: Učila
Evropski teden športa je pobuda Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti. Tema kampanje ostaja Bodi aktiven in k akciji lahko pristopite tudi kot aktiven udeleženec meritev SLOFIT, ki bodo za odraslo populacijo prvič organizirane v prihodnjem tednu.
Komisija za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije je preteklo soboto že tretjič organizirala dogodek: Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu! Pod vodstvom izkušenih vodnikov je nekaj manj kot 300 kolesarjev prevozilo vseh 41 etap približno 1850-kilometrske krožne poti. Foto: Matija Klanjšček/PZS
Predstavljamo Instagram skupnosti, ki skrbijo, da je svet vsaj za trenutek lepši. Kot zadnjo predstavljamo skupnost, ki se je razvila skupaj s profilom Mavrični kromosom ljubezni.
Poletje se je res končalo, saj so lastovke že odletele na jug. Celo tista, ki jo zdaj že poznamo pod imenom Arsova lastovka, je včeraj zvečer končno odletela z Ljubljanskega gradu v roke dobitnika 30. natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Ta pristanek je v živo spremljala tudi Nina Manfreda.
Policisti so po včerajšnjih izgredih v Ljubljani zaenkrat pridržali devet ljudi, kriminalistična preiskava pa še intenzivno poteka, tako je opoldne pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj. Policija sicer ugotavlja, da so bili napadalci organizirani, v izgredih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec, poškodovano je tudi poslopje Državnega zbora. Opoldne so na tiskovni konferenci še pojasnili, da so po njihovih informacijah včeraj pravilno ocenili varnostno tveganje neprijavljenih protestov. Pred tem smo za podnapise dogajanja prosili urednika Sobotne priloge Dela Alija Žerdina, ki ga je presenetilo včerajšnje ravnanje policije, ki je po njegovi oceni močno podcenjevala možnost, da bi prišlo do protestov v večjem obsegu. Kaj se dogaja z družbo?
Zbrani zapisi Instagram profila Mavrični kromosom ljubezni v interpretaciji Maje Moll.
Ena najbolj modernih niš v prizadevanju za uveljavitev čimbolj trajnostnega razvoja naše civilizacije je na prelomu tisočletja postala prehranska samooskrba mest. Društvo Urbani čebelar, ki na območju ljubljanske urbane regije deluje že sedem let, od letošnje pomladi v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij izvaja projekt Medena celica, čebelarjenje z zaprtimi osebami. Projekt poteka na Odprtem oddelku Ig, ki je dislocirani odprti oddelek ljubljanskega zapora za moške.
Preteklo nedeljo so se pohodnice in pohodniki zjutraj zbrali nad Železno Kaplo na avstrijskem Koroškem in ves dan hodili po poteh Johana, Lenarta in Gašperja. Pridružila se jim je Tatjana Pirc.
V galeriji Hest v Ljubljanji je razstavljala vizualna umetnica Nataša Prosenc Stearns. Predstavila je 13 printov velikih formatov, vezanih na štiri video dela, ki so nastala med leti 2016 in 2021. Nataša Prosenc Stearns je filmska režiserka in video umetnica, ki že več kot dve desetletji živi v Los Angelesu, je avtorica številnih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmov, svoja video art dela pa razstavlja v številnih galerijskih prostorih, na mednarodnih bienalih in zelo pogosto tudi v Sloveniji. Z njo se je srečala Nina Zagoričnik.
Danska je s prejšnjim petkom razveljavila večino ukrepov v boju z epidemijo novega koronavirusa in covid-19 označila za bolezen, ki ne ogroža več družbe kot celote. Zakaj Danski uspeva in drugim ne, kako je videti življenje na ulicah, so se Danci res vrnili v staro normalnost? V živo iz Aarhusa se je oglasil Gašper Andrinek.
Prvi posnetki terorističnega napada na Svetovni trgovinski center so zelo hitro obkrožili svet, v Združenih državah so posnetki letala, ki se zaleti v stavbo, takoj prišli na televizijske postaje. Iz postelje so vrgli tudi našega takratnega dopisnika iz Združenih držav Mateja Šurca, ki po dvajsetih letih meni, da so ti dogodki izjemno pomembno zaznamovali naše družbe. Pravi, da mu je postalo jasno, da gre za zgodovinski dogodek, po natanko 18 minutah, ko se je v dvojčka zaletelo še drugo letalo. Njegove zgodbe o dogajanju tistega sončnega septembrskega dne razkrivajo naval čustev, strahu in jeze, ki je preplavil Ameriko.
11. september 2001 je z dramatičnimi prizori rušenja nebotičnikov Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in dima, ki se dviga nad Pentagonom v Washingtonu, postal del zgodovinskega spomina sveta. Podoba bi bila še intenzivnejša, če bi četrto letalo doseglo svoj cilj, najverjetneje Kapitol, morda Belo hišo. Namesto tega je strmoglavilo na opuščeni dnevni kop premoga v hribovju jugozahodne Pensilvanije. Umrli so vsi ljudje na krovu, štirideset potnikov in članov posadke ter štirje teroristi. A če so junaško razsežnost tragedije na Manhattnu in Pentagonu ustvarili ljudje, ki so sredi razdejanja nemudoma priskočili na pomoč, so zgodovino ustvarili sami potniki in člani posadke leta številka 93 družbe United Airlines, namenjenega iz Newarka v New Jerseyju v San Francisco v Kaliforniji. To letalo je vzletelo zadnje in potnikom je uspelo izvedeti, kaj se dogaja in odločili so se za upor, ki je teroristom preprečil, da bi dosegli Washington. Med potniki leta številka 93 je bil tudi Edward Felt, starejši brat Gordona Felta, ki je dvajset let po tragediji posvetil informiranju javnosti o sporočilu 11. septembra. Z Gordonom Feltom se je pogovarjal naš washingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Času primerno smo se dotaknili teme, ki se vrti okrog dogodka izpred dvajset let, vendar ne v političnem smislu, temveč pop-kulturnem. 11. september je zaznanoval filmsko industrijo predvsem s tem, da Američani po mnenju dr. Petra Stankovića s Katedre za kulturologijo Fakultete za družbene vede niso znali predelati dogodka, ki je bil bolj grozljiv od vsakršne fikcije.Zanj je bilo najbolj presenetljivo to, kakšna tišina, praznina, je nastala po dogodku v pop-kulturnem svetu. In ta tišina še kar vztraja.
V petem delu mini serije o skupnostih, ki so vzniknile na Instagramu, predstavljamo profil Biologinja. Tanja je diplomirana biologinja, ki na svojem profilu komunicira o živalih, rastlinah, telesu in o našem planetu, z objavami pa osvešča tudi o trajnosti: od trajnostnega nakupovanja, ponovne uporabe izdelkov in trajnostne mode. Z Biologinjo smo se pogovarjali o Instagramu kot omrežju za komuniciranje znanosti in skupaj razmislili, kako lahko z družabnimi omrežji znanost približamo ljudem. Razmišljali smo tudi o dvojnosti Instagrama, kjer po eni strani najdemo vedno več profilov, ki osveščajo o trajnostnem načinu življenja, po drugi strani pa je prav to omrežje eno najboljših prodajnih kanalov - velikokrat prav za stvari, ki jih ne potrebujemo.
Neveljaven email naslov