Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Tokrat nam bo svoje spomine predstavila Marta Brüfach, ki pravi, da tudi spomini, če jih ne neguješ, zbledijo. Marta je rojena leta 1916 in je mladost preživela na Bregu v Ljubljani. Ta je bila precej drugačna, kot jo doživljajo mladi danes. Tudi zaradi časov, kakršni so bili med obema vojnama.
Če se odpravimo v ljubljansko staro mestno jedro do Gornjega trga, prečimo tudi Mestnega in Starega. Precej opustele, vsaj v primerjavi s tem, kakšno je bilo na njih življenje nekoč, danes raziskujejo predvsem turisti. A ti najbrž ne vedo, da so bili nekoč v Tranči, kot so imenovali stavbo, zapori in da se je tam nekoč sprehajala Lili Novy. Pesnice se spomni Vlasta Fras, ki je slaba tri desetletja živela na Mestnem trgu številka 13, ob tem pa še mnogo drugih stvari, ki jih danes ni več.
Predstavljamo koncertno dogajanje in Les Marquesis
Tekom koncertne turneje se je v Vidmu ustavila trenutno ena izmed najpopularnejših britanskih pop skupin, Bastille. Klavdija Kopina jih je za RTVSLO povabila pred mikrofon, kjer so med drugim povedali, zakaj je trikotnik bolj kul kot črka A.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo tretji album japonskega kvarteta Bo Ningen, ki ne glede na svoj domicil v Londonu prepričljivo nadaljuje japonski val alternativnega rocka. Poslušamo tudi njihovo sodelovanje z Damom Suzukijem, gostom letošnje 15. Sajete na Sotočju v Tolminu. Tretji del uvedeta Brian Eno in Karl Hyde, le mesec dni po objavi albuma Someday World sta presenetila z novim skupnim izdelkom, bolj eksperimentalnim High Life. Berlinski duo Driftmachine ponuja album Noctures, na njem je dubovska elektronika za nočne ure. Sklene krautronik Dieter Moebius, ki pri 70 letih ne pozna počitka, letos je objavil že dva albuma v sodelovanjih.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album kanadskih soničnih punkerjev Fucked Up. V tretjem delu nas čaka nekaj kot jazzovski val.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se ogrevamo pred koncertom prodorne norveške zasedbe Kvelertak, ki z domišljenim cepljenjem elementov rocka, metala in hard cora drobi in maliči vse marnje o smrti rocka in kitar. V tretjem delu tokrat t.i. retromanija, opozarjamo na ponovne izdaje, kompilacije.
Fakulteta za računalništvo in informatiko že osmič zapored organizira Poletno šolo FRI - delavnice iz področja računalništva in informatike za osnovnošolce, srednješolce in študente.
V predvolilnem obdobju je ena priljubljenih tem legalizacija marihuane. Toda nekaj je predvolilno leporečenje, drugo pa so dejanja. Tudi ta se uresničujejo v Združenih državah Amerike. Joshua Kappel je eden od pravnikov, po zaslugi katerih je lani v Koloradu uspel referendum o legalizaciji marihuane.
Danes pa o večni dilemi: »Ali je bolje, da imaš reprezentanco na mundialu in se potem sekiraš ter doživljaš infarkte, tako kot 200 milijonov ubogih Brazilcev ob tekmi s Čilom, ali pa je bolje, da živiš v mundialsko impotentni državi ter neobremenjeno uživaš ob čistem nogometu?«
V prvem delu ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarjamo še na domača klubska, koncertna in festivalska dogajanja. Drugo tretjino Drugega vala bo zapolnil bristolski tandem Malachai z novim, tretjim albumom Beyond Ugly. V tretjem delu Avey Tare izkorišča premor, ki si ga je vzela njegova matična zasedba Animal Collective, Yann Tiersen je pri Mute Records objavil album Infinity, Sklene duo Orcas z eterično pop-rockovsko muziko z albuma Yearling.
Pregled in napoved festivalov v drugem delu poletne sezone - ozremo se čez mejo in pregledamo atraktivne lokacije.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini tokratnega Drugega vala nadaljujemo s predstavitvijo albuma Divide & Exit nergaškega postpunk-rapovskega dua Sleaford Mods iz Nottinghama, z industrial-eksperimentalno ploščo Wölfli’s Nightmare pa vstopamo v zono somraka švicarskega projekta Sudden Infant. Tretji del Drugega vala bo zapolnila glasba s tretjega dela projekta The Jeffrey Lee Pierce Session. Na ploščku Axels & Sockets manj znane pesmi prezgodaj umrlega vodje skupine The Gun Club izvaja vrsta eminentnih glasbenikov, glasbenic, pevk in pevcev – Iggy Pop, Nick Cave, Thurston Moore, Deborah Harry, Andrea Schroeder, Mark Lanegan, Mark Stewart, Hugo Race in drugi.
Neveljaven email naslov