Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
V Nebulozah tokrat o tem, ali se starši zavedate, kaj vaši otroci počnejo na internetu.
Kaj kupiti učiteljici za darilo ob koncu leta? To je poslušalce Mihi spraševal v torkovih jutranjih nebulozah.
Koncert mlade ljubljanske skupine Čedahuči smo ga posneli aprila letos v Orto baru na njihovem tradicionalnem Festu. Bend je pred razvnetim občinstvom zaigral skoraj ves repertoar s svojih dveh plošč, še prav posebej pa je polna dvorana sprejela uspešnice Če hočeš, grem, Je mimo leto in Geronimo.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Mihi je v torkovih nebulozah preverjal, ali se vam zdi kampanija Ministrstva za zdravje, plešem 0,0 z zapestnicami učinkovita? Kaj je kul nam je nazadnje pokazal tudi sam predsednik države.
Slovenci na Dunaju so spregovorili o slovenskih predstavnikih na Evroviziji.
V prispevku boste slišali izjave članov skupine Buldožer in kustosa razstave Mihe Colnerja. Razkrili so podrobnosti o idejni zasnovi razstave, o njenem pomenu za slovensko popularno glasbeno zgodovino in nekaj zanimivosti z njihove glasbene poti. Razstava bo v Kinu Šiška odprta do 12. junija, v galeriji Photon pa do 17. julija 2015.
Kako se Dunaj pred začetkom prvega polfinala pripravlja na začetek velikega spektakla? Odgovarjajo Roman Horacek, vodja odnosov z javnostmi za ESC15 pri ORF, Ernst Woller, dunajski mestni svetnik in predsednik odbora za kulturo in znanost, The Makemakes, avstrijski predstavniki na Eurosongu in Lidija Wolfmayr Jureš, Slovenka, ki 35 let živi na Dunaju.
Sindrom alu folije - zakaj morajo biti porcije tako velike, da šajtrgo kalamarov vzamemo še za domov, v alu foliji? V nebulozah z Mihijem in poslušalci.
Eden od kandidatov za Ime tedna prejšnji ponedeljek je bil Anej Košorok, osemletni fant, ki je zaradi hude oblike mišične atrofije priklenjen na invalidski voziček. Da bi staršem pomagal zbrati denar za dvigalo, ki ga potrebuje, je napisal, ilustriral in izdal knjigo “Dogodivščine pošastic”. Anejeva zgodba je ganila tudi Franca Gornika, dirigenta in zborovodjo Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki so ga poslušalci izbrali za Ime tedna. Predstavniki zbora so poklicali Anejevega očeta in predlagali, da bi zbor, ki ima že več kot 2000 nastopov, z zagnanim delom pa ohranja izvirno partizansko in domoljubno pesem iz zgodovine zadnjih sto let, pripravil dobrodelni koncert.
Oddaja Klub klubov tokrat prinaša koncert skupine Ana Pupedan, ki ga je ekipa Radia Slovenija posnela v ljubljanskem SiTi teatru, 12. februarja letos. Kvartet spretno krmari od odtrganega rocka do zabavljaških ljudskih viž, katerim vdihuje obešenjaške in rahlo intrigantne tekste. Ravno tukaj so člani Ane Pupedan na prvi posluh izredno direktni, a pozorna ušesa lahko še kako hitro zaznajo bodice in osti, ki so prepotrebne slovenskemu sleherniku, da bi se zganil in zahteval boljše od tega, kar ima. Redakcija Jernej Vene.
Ali res razumemo račune, ki jih plačujemo? Odgovor na to vprašanje je Mihi iskal s poslušalci v torkovih nebulozah.
Čedahuči so sicer še precej sveži, a imajo že veliko privržencev in kot boste slišali, glasno zapojejo s skupino. Severnica, Če hočeš, grem, Ljubo doma in Js in ti so tisti, ki smo jih predvajali danes, v kratem pa sledi tudi posnetek celega koncerta.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Slavcu za 40 na jumbo plakatu - zakaj? To je Mihi poslušalce spraševal v tokratnih torkovih nebulozah.
Mihi je s poslušalci iskal odgovor na vprašanje kdo je butl in kako lahko butlu pravzaprav lahko še rečemo na lepši način.
Vas živcirajo avtomatski odzivniki? Ste že kdaj bili 17. v čakalni vrsti? Kako bi bilo, če bi telefonski odzivniki govorili resnico? Z Mihijem v jutranjih nebulozah!
Neveljaven email naslov