Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Neveljaven email naslov