Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha.
Foto: Bobo
Kako analizirati zdajšnjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem filozof dr. Tadej Troha
Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do ravni debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov.
Filozof dr. Tadej Troha kljub temu poletje preživlja na nižjih obratih. "Najboljši nasvet, ki bi ga ljudem lahko dal: malo manj bodimo energični, glasni in ekstatični. Malo manj se družimo, krajši dopust imejmo, več bodimo doma ali pa na vrtu."
Če imamo oblast, ki živi v paralelnem univerzumu in si postavlja svoje kriterije, kaj je prav in narobe, težko zahtevamo in pričakujemo od nje, da bo odstopila, poudarja dr. Troha in dodaja, da je to glavno pričakovanje protestnikov. "Mislim, da vlada ne bo odstopila. Obstajati mora minimum dovzetnosti za proteste, da se jih sploh izplača sklicati. Gre za vprašanje geste."
Ne vidi nobene potrebe, da se intelektualci velikega kova reducirajo na male ljudi, ki vse, kar lahko naredijo, je to, da protestirajo. "Intelektualec ne bo nikoli samo protestiral, ampak se bo izražal in bo v svoji diagnozi in analizi pretiraval. In tega je po moje preveč. Če obstaja jezikovna figura, ki ta hip prevladuje, je po moje hiperbola. Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba. Kjer je realnost že dovolj slaba, da nas lahko šokira."
To, da Janez Janša pretirava, vemo, to je del njega, razmišlja dr. Troha: "Če je popolnoma razumljivo, da dvajsetletniki, ki Janšo šele spoznavajo, ki nimajo še spomina na zgodovino, je to razumljivo, da jih šokira. Ampak 60-, 70-, tudi 40-letniki, ki se vedejo, kot da vidijo tako politiko prvič, ni res. Če se spomnimo, kaj se je dogajalo na RTV v prejšnjih Janševih vladah, si lahko na hecen način rečemo 'hvala bogu za Novo24TV', sicer bi šla vsa energija v prevzem te institucije."
Kar vedno deluje kot eksces, je neki za člane SDS-a značilen kolektivni primitivizem, pravi dr. Troha. "Način, kako oni komunicirajo, ima bazično podlago v prepričanju, da je napočil čas, ko je treba stvari povedati s pravim imenom – tako, kot je. Levica ni iznašla načina, kako to storiti. Najbližje temu je bil Janis Varufakis, ki je razkril ozadja dogajanja v Bruslju in ozadju."
"Viktor Orban in Janis Varufakis si nista toliko različna. Oba sta prepričana intelektualca. Človeka, ki sta ponosna, da sta pametna, temu ne morem drugače reči."
Slovenska perspektiva, da bi se navezali na jedrne članice Evropske unije in si tam postavili šotor, nas nikamor ne pelje. "Morali se bomo aktivirati in si najti zavezništva. Če jih ne bomo našli po svojem okusu, nas bo našel nekdo drug."
Če vzamemo človekove pravice kot absolut, kaj bomo naredili v realnem položaju, se sprašuje dr. Troha. "Mi bomo znižali standard človekovih pravic, zožili jih bomo. Gre za prazen označevalec, ki je pravzaprav preveč poln. Človekove pravice niso same po sebi slab ali politično neučinkovit pojem, a ključen je način, kako ga vzamemo. V Evropi govorimo o zelo steriliziranem pojmu človekovih pravic, ki je vezan na pravno državo ..., ko pa ta dva pojma združimo, ni več daleč do tega, da neoliberalni politik pove, da zraven spadajo 'nujne strukturne reforme'."
Ob rojstnem dnevu Vala 202 poslušalcem odgovarjajo Andrej Karoli, Miha Šalehar, Nataša Štefe, Anja Hlača Ferjančič in Uršula Zaletelj.
Razbijamo mite in stereotipe o K-popu. Glasbi iz Južne Koreje, ki je obnorela mlade po vsem svetu!
Vas zanima kaj je bil v resnici najstarejši poklic na svetu? Ali so Ljubljančani res izumili kolo? Kakšen je bil bonton na emonskih javnih straniščih? Kam je Trubar skril svoje prepovedane bukve? Zakaj Julija ni marala za Prešerna? Katere so bile zadnje besede župana Hribarja preden je skočil v Ljubljanico? Kako smo preživeli socializem in zraven postali svetovni prvaki v košarki? Prisluhinte reportaži iz gledališke ekskurzije skozi zgodovino Ljubljane.
Prihaja čas intenzivnega prehajanja državnih meja: nekateri se odpravljajo na dopust samo v sosednje države in morajo vzeti s seboj le osebno izkaznico, spet drugi potujejo v najbolj odmaknjene konce sveta, v katerih ne zadostuje samo veljaven potni list, ampak je treba pridobiti tudi posebna dovoljenja. In čeprav Slovenci praviloma nimamo večjih težav pri potovanjih po svetu, si moramo pravočasno priskrbeti vizum, če ga država vstopa zahteva, biti pozorni na dosledno izpolnjevanje obrazcev in se pozanimati, ali morda ne potrebujemo tudi potrdil o cepljenjih.
Jaka Kranjc, član ekipe Društva ekologi brez meja, ki je ob svetovnem dnevu oceanov preverjala in popisovala onesnaženost reke Rižane, ki se izliva v Jadransko morje. Ekologi brez meja opravljajo pionirsko delo na področju analize realnega stanja onesnaženosti slovenskih vodotokov in našega dela Jadranskega morja. Na državni ravni namreč tovrstnih statistik ne beležimo. Najbolj elegantna in tudi najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje količine plastičnih odpadkov je dolgoročno zmerna in preudarna potrošnja. Po ocenah strokovnjakov namreč kar 50 odstotkov plastičnih izdelkov in embalaž uporabimo samo enkrat, nato pa jih odvržemo v naravo.
Jošt Napret opisuje, kako je ekipa slovenskih jadralnih padalcev premaknila nov mejnik. Aprila so skupaj z Bojanom Gaberškom, Primožem Sušo in Dušanom Orožem uspeli postaviti nov svetovni rekord v poletu s povratkom na vzletišče, preleteli so kar 302 kilometra v desetih urah in prejšnji rekord izboljšali za 20 kilometrov.
Finančni komentar je prispeval upravljalec skladov pri KBM Infond Damjan Kovačič.
Cascais je kraj, kjer so življenjski stroški zelo visoki, je portugalska Azurna obala ali portugalski Monako, letos pa tudi mesto z nazivom Evropska prestolnica mladih. Vodja projekta Catarina Marques Vieira pravi, da mladi do 30 ali 35 leta živijo pri starših, zato se osredotočajo zlasti na reševanje stanovanjske problematike.
Je kitara, ki pooseblja rock'n'roll, blues, jazz in ostale glasbene zvrsti, ime pa ji je kar po znamki; ne glede na model, barvo ali leto izdelave, pravijo ji Gibsonka. Zlasti prelomno je bilo leto 1952, ko je ameriški glasbenik Les Paul izdelal električno kitaro, kot jo poznamo še danes. Pionir električnega zvoka, tedaj eksperimentalni umetnik, je izumil prepoznavni ton, ki je pozneje plemenitil najbolj znane glasbene stvaritve.
Evrovizijsko razglednico iz Lizbone pošilja Maruša Kerec.
Lea Sirk je z odličnim odrskim nastopom in odbitimi intervjuji prepričala Evropo. Slovenija se je prvič po letu 2015 spet uvrstila v sobotni finale
Rana ura, slovenskih fantov grob, je eden najbolj ustaljenih slovenskih antipregovorov, ki je nastal s križanjem dveh pregovorov. Izraz antipregovor se je v jezikoslovju prvič pojavil v začetku 80-ih let, ko je paremiolog Wolfgang Mieder izdal zbirko takih izrazov. “Gre za parodijo znanih pregovorov, ki poleg tega, da prinašajo parodijo osnovne enote, tudi zabavajo,” razlaga jezikoslovec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Matej Meterc.
Finančni komentar je tokrat prispeval Luka Gubo, upravljalec skladov iz družbe Numerica Partners.
S svojim rdečim kovčkom, palico, ki jo podpira pri hoji in ročno torbico se je konec februarja Irma Dall’Armellina oziroma nona Irma, kot ji ljubkovalno pravijo v Italiji, pri svojih 93 letih odpravila na tritedensko prostovoljno delo v Kenijo. Deset let je finančno podpirala patra Remigia, da je lahko gradil šole, bolnišnice in sirotišnice, potem pa se je en dan odločila, da si bo v živo pogledala sad njene pomoči. Zdaj je zaradi svoje poti postala spletni fenomen in navdih za mnoge.
Zagovorniki in nasprotniki univerzalnega temeljnega dohodka o priložnostih, nevarnostih in možnostih za eksperiment. UTD naj bi preprečil državni paternalizem, omogočil večjo svobodo in kreativnost posameznika ter zagotovil drugačno prerazporeditev sredstev. Medtem ko podporniki v UTD vidijo sredstvo za nadgradnjo socialne države in ukrep proti revščini, skeptiki opozarjajona morebitne pasti.
Z balkona je pogled na prepoznavni dimnik nekdanje tovarne ribjih konzerv. Delamaris leta 2018 na slovenski obali nima več proizvodnje, industrijska Izola iz starih časov je res še zgolj v simboliki dimnika. Pisatelj Borut Golob je fizično delo in prekarstvo v delavskem Kranju spoznal že v zgodnji mladosti, zdaj je že nekaj mesecev preseljen ob morje, kjer dela v šoli. Lucidno analizira delavski in gospodarski položaj v Sloveniji in Evropi, nastavlja ogledalo “dobrim turističnim letinam, politiki v službi kapitala, gospodarski rasti kot pesku v oči … Spomni na Louisa Adamiča, “najboljšega slovenskega pisatelja,” ki je pred skoraj 90 leti v ZDA napisal delo Dinamit, neke vrste učbenik razrednega boja, odnosa med delavstvom in kapitalizmom. Pojasni, zakaj ima kapitalizem kot produkcijski način fašizem vgrajen v sebi in zakaj je Adamič, ki je v ZDA emigriral, ko je imel samo 15 let, razumel, da če ljudem ne daš kruha, jim moraš dati sovraštvo. Tudi zato Dinamit začne s citatom Jayja Golda, enega najbolj razvpitih ameriških kapitalistov 19. stoletja: “Pol delavskega razreda lahko najamem za to, da pobijem drugo polovico.”
Ob prazniku dela analiziramo aktualne razmere, iščemo tudi primere dobre prakse, ki uspešno prepletajo dobiček in spoštovanje človeka. Realnost mogočega in nemogočega, dinamit delavstva in kapitalizma.
Neveljaven email naslov