Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Duša je tista, ki je pomembna

13.08.2020

Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.

Tonka Zadnikar je kariero oskrbnice planinske koče začela pod Vršičem in tam jo bo tudi končala

Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Njena družina jo je poimenovala po njej, saj je oskrbnica planinskih koč že 35 leto. "To sta breme in odgovornost, po drugi strani pa zelo lepo priznanje." Pove, da bo svojo kariero oskrbnice planinske koče končala tukaj, na Vršiču, saj jo potrebujejo tudi njeni vnuki in pravnuki. Od vseh gorskih destinacij, ki jih je kot oskrbnica koč zamenjala, se najraje spominja mirne Golice. 

"Po vojni se razen z dovolilnico ni smelo hoditi na Golico. Ogromno časa je bilo za nabiranje čaja, za tek in za pogovor z ljudmi. Maja je res bila gneča, saj so začele cveteti narcise, potem je bilo spet vse mirno."

Tonka ni legendarna oskrbnica le zaradi svojih odlično pripravljenih jedi, za katere je dobila navdih v kuhinji svoje mame, ljudske kuharice, ki je pripravila hrano za 580 velikih vaških porok. Je človek, ki ve, da je treba ljudem prisluhniti, se z njimi nasmejati in jim reči dobro besedo. Čeprav ni nikoli slabe volje, pa jo včasih kakšna stvar tudi razjezi, največkrat odnos, ki ga ima kateri od obiskovalcev do članov njene ekipe v Tonkini koči.

"Oskrbniki danes niso tako cenjeni. Včasih je bilo to delo bolj legendarno. Spomnim se Zinke na triglavskih Sedmerih jezerih, pa Pepeta na Vodnikovem domu. Takih oskrbnikov, ki bi bili dolgo časa v eni koči, ni več. Mogoče zato, ker vsak misli, da je delo oskrbnika nekaj lepega, da je zvečer malo pesmi, da je biti prijetno malo med ljudmi. Nihče pa ne vidi dela, ki ga je poleg tega še treba postoriti in je očem skrito. Težkega dela, priprave večerij, kuhanja hrane zjutraj, ko se pripravlja za ves dan. Pride takšen dan, ko ti recimo zmanjka žgancev, sprašuješ se, ali boš imel dovolj kruha za ves dan in podobno."

Ena od stvari, s katero premaguje slabe stvari, je tek. Teče od svojega 33. leta. Za njo je 34 maratonov z vsega sveta, ki ga je prepotovala že kar nekaj. Vmes raziskuje domače kraje, tudi gorske vzpone. Po pred tremi leti preplezani Severni triglavski steni po nemški smeri se je Tonka Zadnikar letos za svoj 73. rojstni dan odpravila na zimski vzpon po Župančičevi grapi na Malo Mojstrovko. Če imaš neko splošno kondicijo, če tečeš in če si telesno dejaven ter če imaš dobrega vodnika, ki mu zaupaš, lahko to narediš, namigne Tonka Zadnikar. 

"Treba je migati. Ko se ob prihodu domov stuširaš in nimaš 'muskelfibra', ti gibanje postane užitek."

Zase še pravi, da so ji vse stvari lepe, da je vedno dobre volje in da zna uživati. "Duša je tista, ki je pomembna. Ko prideš iz koče, se nasmeješ, enemu rečeš živijo, drugemu kako si, kje si bil. Marsikdo vpraša za pot. Potem je treba malo povedati, vprašati, kje so bili in to je to," za konec zaupa še svoj recept o dobrem oskrbniškem življenju.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Duša je tista, ki je pomembna

13.08.2020

Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.

Tonka Zadnikar je kariero oskrbnice planinske koče začela pod Vršičem in tam jo bo tudi končala

Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Njena družina jo je poimenovala po njej, saj je oskrbnica planinskih koč že 35 leto. "To sta breme in odgovornost, po drugi strani pa zelo lepo priznanje." Pove, da bo svojo kariero oskrbnice planinske koče končala tukaj, na Vršiču, saj jo potrebujejo tudi njeni vnuki in pravnuki. Od vseh gorskih destinacij, ki jih je kot oskrbnica koč zamenjala, se najraje spominja mirne Golice. 

"Po vojni se razen z dovolilnico ni smelo hoditi na Golico. Ogromno časa je bilo za nabiranje čaja, za tek in za pogovor z ljudmi. Maja je res bila gneča, saj so začele cveteti narcise, potem je bilo spet vse mirno."

Tonka ni legendarna oskrbnica le zaradi svojih odlično pripravljenih jedi, za katere je dobila navdih v kuhinji svoje mame, ljudske kuharice, ki je pripravila hrano za 580 velikih vaških porok. Je človek, ki ve, da je treba ljudem prisluhniti, se z njimi nasmejati in jim reči dobro besedo. Čeprav ni nikoli slabe volje, pa jo včasih kakšna stvar tudi razjezi, največkrat odnos, ki ga ima kateri od obiskovalcev do članov njene ekipe v Tonkini koči.

"Oskrbniki danes niso tako cenjeni. Včasih je bilo to delo bolj legendarno. Spomnim se Zinke na triglavskih Sedmerih jezerih, pa Pepeta na Vodnikovem domu. Takih oskrbnikov, ki bi bili dolgo časa v eni koči, ni več. Mogoče zato, ker vsak misli, da je delo oskrbnika nekaj lepega, da je zvečer malo pesmi, da je biti prijetno malo med ljudmi. Nihče pa ne vidi dela, ki ga je poleg tega še treba postoriti in je očem skrito. Težkega dela, priprave večerij, kuhanja hrane zjutraj, ko se pripravlja za ves dan. Pride takšen dan, ko ti recimo zmanjka žgancev, sprašuješ se, ali boš imel dovolj kruha za ves dan in podobno."

Ena od stvari, s katero premaguje slabe stvari, je tek. Teče od svojega 33. leta. Za njo je 34 maratonov z vsega sveta, ki ga je prepotovala že kar nekaj. Vmes raziskuje domače kraje, tudi gorske vzpone. Po pred tremi leti preplezani Severni triglavski steni po nemški smeri se je Tonka Zadnikar letos za svoj 73. rojstni dan odpravila na zimski vzpon po Župančičevi grapi na Malo Mojstrovko. Če imaš neko splošno kondicijo, če tečeš in če si telesno dejaven ter če imaš dobrega vodnika, ki mu zaupaš, lahko to narediš, namigne Tonka Zadnikar. 

"Treba je migati. Ko se ob prihodu domov stuširaš in nimaš 'muskelfibra', ti gibanje postane užitek."

Zase še pravi, da so ji vse stvari lepe, da je vedno dobre volje in da zna uživati. "Duša je tista, ki je pomembna. Ko prideš iz koče, se nasmeješ, enemu rečeš živijo, drugemu kako si, kje si bil. Marsikdo vpraša za pot. Potem je treba malo povedati, vprašati, kje so bili in to je to," za konec zaupa še svoj recept o dobrem oskrbniškem življenju.


15.03.2020

#ostani doma in pošlji sporočilo: Gregor

Poslušalci, prosimo za sodelovanje. Predstavljajte si, da nagovarjate blizu 100.000 poslušalcev. Imate pa 30s. Povejte, kako ta čas preživljate vi in dodajte besedo spodbude ostalim. Več na val202.si.


14.03.2020

Brezdomci so ena najbolj ranljivih skupin v času epidemije

Že kar nekaj dni se vrstijo pozivi, da zaradi hitrega širjenja virusa ostanete doma, če poti naokrog niso res nujne. Ob tem pa se je v preteklih dneh redko kdo vprašal, kaj je s tistimi, ki doma nimajo. Brezdomci so v teh časih zelo ranljiva skupina. Dnevni centri za brezdomce se morajo s ponedeljkom zapreti, drugih natančnejših navodil pa organizacije, ki pomagajo brezdomcev, še niso dobile, pravi Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice, ki opozarja, da so v Italiji brezdomci trenutno v zelo slabem položaju.


13.03.2020

Gospodarstvo, okuženo s koronavirusom

Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.


12.03.2020

Zakaj izgorevajo pridni in ubogljivi?

Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti. Prvi je pojem izgorelost zapisal Herbert Freudenberger, leta 1974. Pojem naj bi temeljil na romanu A Burn - Out Case, pisatelja Graham Greena, iz leta 1960. Literarno delo opisuje izmučenega arhitekta, ki pusti službo in se zateče k življenju v afriško džunglo. Svetovna zdravstvena organizacija pojasnjuje, da je izgorelost pojav, povezan z delom, za katerega lahko posameznik poišče zdravniško pomoč - ni pa bolezensko stanje. Pa gre res zgolj za povezavo z opravljanjem poklica? Če to drži, zakaj izgorevajo, kot jim rečemo, pridni, ubogljivi? Mateja Brežan se je pogovarjala s psihiatrinjo Evo Švagelj.


11.03.2020

Italija v karanteni – Kako resno so sprejeli ukrepe?

Italija je po Kitajski druga država, kjer se je koronavirus najbolj razširil. Do pred kratkim je karantena veljala za šestnajst milijonov ljudi predvsem na severu države, zdaj pa je v karanteni celotna država. Kako resno so Italijani sprejeli ukrepe, ki recimo prepovedujejo gibanje zunaj domačega okoliša, ki ga lahko zapuščajo le zaradi službenih obveznosti? Kako so založene trgovine, kako deluje javni prevoz, kaj prinaša iniciativa Digitalna solidarnost? O vseh tegobah in vsakodnevnih zagatah, ki jih našim zahodnim sosedom prinaša novi virus, smo se pogovorili z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem.  


11.03.2020

Vinilni obrat

Gramofonske oziroma vinilne plošče so že desetletja zatočišče ljubiteljev glasbe. Čeprav se je na prelomu tisočletja zdelo, da so za vedno izginile, smo v zadnjih letih priča vnovičnemu trendu rasti in popularnosti. Nove generacije po vinilu segajo zaradi staršev, poze ali česa tretjega. “Enkrat vinil, vedno vinil” je ena izmed stereotipnih izjav, ki ji po navadi sledi prepričevanje o boljšem zvoku, ki se posledično konča tudi z opisom obreda poslušanja glasbe z vinila.


10.03.2020

Športniki invalidi: Pusti za seboj, kar je bilo, odpirajo se nova vrata!

Da je šport izjemno pomemben za zdravje slehernika, zagotovo ni treba podrobneje pojasnjevati. Raziskave pa kažejo, da je med nezadostno telesno dejavnimi tudi veliko invalidov različnih starostnih skupin, zato so pri njih tveganja za nastanek bolezni večja. Žal pa nacionalni programi športa in telesne dejavnosti že za otroke in mladostnike invalide niso prilagojeni in zato ne omogocajo enakovredne vključenosti. To je lahko eden od razlogov, da se telesna nedejavnost iz otroštva prenaša v druga starostna obdobja. Pa tudi za odrasle invalide in starostnike, ki bi želeli postati ali ostati dejavni, je obstoječih programov in organizacij, ki bi omogočali tako vadbo, razmeroma malo.


09.03.2020

Skupina je razpadla par dni pred koncertom

Po poteh prigod in najbolj nenavadnih zgodb odpovedanih koncertov s poslušalci in obiskovalci koncertov.


07.03.2020

Kakšne bi bile videti podnebne spremembe, če bi imele obraz ...

Predstavljaj si podnebne spremembe, zdaj pa nadeni tem spremembah obraz in glas, kaj bi ti povedale, če bi imele besedo? To so vprašanja, ki jih psihologinja dr. Caroline Hickman z britanske univerze Bath zastavlja otrokom, ko raziskuje njihovo dojemanje podnebnih sprememb. Ugotavlja, da so otroci zaskrbljeni nad prihodnostjo, predstavljajo si apokaliptične scenarije, so tudi že eko anksiozni.


07.03.2020

Daleč smo od enakopravnosti

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami. Pred sto leti je šlo predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. Dandanes pa gibanja za pravice žensk že kar nekaj časa ugotavljajo, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo nekatera druga, nemara tudi bolj subtilna vprašanja. Govorimo o socialnih normah, ki so skoraj nevidno zlite z našim vrednostnim sistemom, pa to vztrajanju nasilja nad ženskami ter tudi o nepravičnem socialnem položaju, v katerem se ženske znajdejo veliko pogosteje kot moški. Več pa direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost Nika Kovač, pesnica in dramatičarka Anja Golob in profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek.


07.03.2020

Ob osmem marcu: Mlada menedžerka leta 2019 Lucija Sajevec

Ta teden smo se pogovarjali tudi z žensko, ki je prebila stekleni strop in se kot direktorica zavihtela na najvišji položaj v svojem podjetju. To je naj mlada menedžerka leta 2019 Lucija Sajevec, direktorica AMZS, Avto-moto zveze Slovenije, ki ima dobre izkušnje z uveljavljanjem v pretežno moškem sektorju.


07.03.2020

Ob osmem marcu: Slovenija na področju plačne enakopravnosti nazaduje

Plačna neenakost je na področju prizadevanj za enakost med spoloma trenutno zagotovo med bolj izpostavljenimi. Po podatkih Evropskega parlamenta ženske v Evropi zaslužijo približno 16 odstotkov manj kot moški, ob čemer je treba pojasniti, da Evropska komisija definira razlike v plači med spoloma kot povprečno razliko pri skupnem zaslužku na uro med moškimi in ženskami. Pri tem je zanimivo, da je Slovenija edina država v Evropi, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Tako je Nataši Štefe v eni od preteklih oddaj Kje pa vas čevelj žuli povedala Jolanta Reingarde, raziskovalka Evropskega inštituta za enakost med spoloma. To je odlomek oddaje, ki jo sicer lahko slišite v celoti na www.val202.si.


07.03.2020

Ob osmem marcu: Dr. Tina Bregant o združevanju kariere in materinstva

Dr. Tina Bregant je zdravnica, znanstvenica, dvakratna specialistka, mama treh otrok. Pravi, da je materinstvo in tradicionalne vrednote skrbi za otroke mogoče povezati s sodobnimi kariernimi težnjami.


05.03.2020

Miha Jeršek o meteoritu

Ob vsakodnevnem nizanju novic o grožnji koronavirusa in po drugi strani oblikovanju nove vlade si je izjemen dogodek, ki se je pred dnevi zgodil na nebu, komajda izboril prostor pod medijskimi žarometi. Govorim o predstavi, ki jo je nebu nad Dolenjsko uprizoril meteorid, opazovali pa so ga lahko tudi v sosednJih Hrvaški in Italiji. Kot domnevajo strokovnjaki, naj bi dobršen del kosov, ki so ostali, padli na tla nekje med Goriško vasjo in Trebnjem. Na terenu jih že iščejo, med njimi tudi veliko laikov, zato smo za nekaj napotkov o tem, kako ga prepoznati, prosili strokovnjaka za minerale v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani Miho Jerška. Majo Ratej je najprej zanimalo tisto najnovejše: če je bil včerajšnji alarm, da bi meteorite lahko našli v Beli krajini, upravičen.


05.03.2020

Zakaj eni izgorijo in drugi ne?

Mednarodna klasifikacija bolezni izgorelost povezuje s težavami pri urejanju življenja. Gre za stanje življenjske izčrpanosti, ki vpliva na več ravni. Kje pa se začnejo vzorci, ki človeka pripeljejo do izgorelosti? Kako in koliko pot v izgorelost narekuje že naše otroštvo? Je izgorelost res samo poklicni simptom? Je res, da nekateri izgorijo in drugi ne? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovorila univ. dipl. pedagoginja, sistemska psihoterapevtka Saša Ribič.


03.03.2020

Dr. Luka Culiberg: Koronavirus je odprl stare oblike strahu in sovraštva

Poleg zdravstvenih vprašanj in težav je hitro širjenje koronavirusa odprlo tudi več temeljnih družbenih vprašanj. Kaj se je spremenilo v dojemanju tistih, ki so se okužili, predvsem pa ljudi, ki prihajajo z območij, kjer se virus širi. O tem japonolog in sociolog kulture dr. Luka Culiberg


27.02.2020

Zaskrbljujoče razmere na Lezbosu

Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.


25.02.2020

Betonske sanje

Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Pogovor z režiserjem in scenaristom filma Betonske sanje Urbanom Zorkom.


24.02.2020

Najbolj žal mi je, da sem že pogledal ....

"Za katero TV serijo vam je žal, da ste jo že pogledali? Ker je tako dobra, da zavidate tistemu, ki je še ni videl!" Takole se je glasilo izhodiščno vprašanje za naše poslušalce, ki smo jim tokrat dali glavno besedo.


20.02.2020

Ciril Komotar s študenti o medijih v sodobnem svetu

Šli smo med študente, na Fakulteti za družbene vede sta se predavanju pridružila vloger Ciril Komotar in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, razpravljali smo o vlogi vplivnežev in tradicionalnih medijev.


Stran 42 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov