Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
Si predstavljate slikarje, ki v rokah namesto čopičev držijo meče, ateljeji pa so bili včasih tudi prizorišče umora? Več je Maji Stepančič povedala kustosinja in recenzentka, tudi profesorica na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Petja Grafenauer, ki ima zanimiv poletni knjižni namig.
Koroška je v zadnjih letih postala zelo zanimiva turistična destinacija za gorsko – kolesarske navdušence. Tako imenovanih trailov, urejenih poti, je vedno več, svoje pristavi tudi prelepa narava in bližina slovensko – avstrijske meje, v zadnjih letih pa je destinacija dobila prepoznavnost tudi po zaslugi BLACK HOLE BIKE FESTIVALA – torej, če bi prevedli, kolesarskega festivala Črna luknja, ki se je letos začel v nedeljo, s klasičnim maratonom s startom in ciljem v Črni na Koroškem.
Sezono valovskega namigovanja bo zdaj odprla novinarska kolegica Jela Krečič. Pred kratkim je izdala svoj drugi roman Knjigo drugih. Kot budna spremljevalka fenomenov v popularni kulturi pa Jela Krečič predlaga ogled dveh televizijskih serij.
Čeprav je poletje in večini niti po pomoti misli ne zaidejo na bele strmine, na smuči … no ja, morebiti v zadnjih treh vse prej kot poletnih dneh vsaj pogojno morda, bomo vseeno skočili na Gorenjsko, v Begunje, kjer domuje slovenska tovarna smuči. Elan je v svoji več kot sedemdesetletni zgodovini z inovacijami velikokrat spremenil razvoj smučanja, bil pionir na marsikaterem področju, in očitno se ne misli ustaviti. Prejšnji teden je namreč kot prvi proizvajalec smučarske opreme na svetu odprl vrata svojega alpskega smučarskega muzeja.
Rudi Ringbauer je bil v svoji karieri marsikaj: odličen plavalec, ključavničar, strojnik, učitelj, svoje življenjsko poslanstvo pa je našel v pravu. Dolgoletni ptujski sodnik je v študentskih letih zakuhal znamenito afero Bruc, s katero so prekmurski študentje zelo razbesnili takratno oblast. Pri njemu doma na Ptuju smo se pogovarjali o posledicah afere, sodnikovanju, Titu, aforizmih in o tem, zakaj je že vse življenje “lükar brez lüka”.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Tudi mladi iz Slovenije so v začetku 70. let potovali po kopnem do Indije. Eden takih je Vojc, ki še vedno potuje tja, a zadnja leta z letalom.
Marko Pogačnik, kipar, ki je med drugim oblikoval slovenski državni grb, se prve polovice 60-ih let spominja kot konfliktnega obdobja, ko se je v Kranju boril s takratno socialistično elito, ki je mlademu umetniku zapirala razstave. Prav zato je skupaj s somišljeniki začel graditi avtonomno samostojno kulturo OHO, ki je na tedanji svet gledala drugače. Pozneje je v Šempasu ustanovil komuno Družina.
Malo drugačna komuna je v začetku sedemdesetih let nastala v študentskem domu nekdanje FSPN. Spominja se Ladislav Močivnik, ki je bil takrat sicer študent psihologije na filozofski fakulteti, a je stanoval v legendarnem študentskem domu za Bežigradom.
Umetnica Duba Sambolec, ki bi jo v preteklosti pri nas težko srečali, saj je živela in ustvarjala predvsem v tujini, še vedno ne razume, kaj je bilo takega v filmu Dušana Makavejeva Misterij organizma, ki se je oblasti zdel »bogokleten«. Da so bili prav hipiji prvi znanilci new agea, pa pravi umetnostna zgodovinarka Goranka Kreačič.
Hipijevski časi so bili tudi časi potovanj. Iz Slovenije vsaj do Amsterdama, če ne naprej po Evropi ali pa morda kar do Indije. Mnogi mladi iz drugih držav pa so se ustavili tudi pri nas. Eden takih je bil tudi irski glasbenik Andy Irvine.
Partija je govorila: Mladi – zahod jih zavaja. Ideološka razcepljenost, mi smo jo živeli
Spomini in zgodbe o takratnih poletjih, tistih romanjih na morje v najboljših letih. Romance, legende, šepet ozkih morskih ulic.
Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan. S temi besedami ustanovitelja slovenske tovarne smuči, Rudija Finžgarja, se je leta 1945 rodila zadruga iz katere je potem nastala uspešna zgodba. Danes je ta z odprtjem alpskega smučarskega muzeja v Begunjah dobila novo poglavje – na Gorenjsko je ob tej priložnosti prišel tudi legendarni Ingemar Stenmark, ki je sloves slovenskih smuči z izjemnimi uspehi ponesel v svet.
Boris Cavazza je štiri leta preživel na ladji, nima pa nobenega tatuja, morje je prvič okusil v Piranu in v hipu se je spletla posebna vez.
Slavko Ivančič je dekan glasbenoobalnih znanosti in kralj jadranske terase iz osemdesetih let. Slavko Ivančič je prvi glas Kvarnerja, kralj jadranske terase. “Polni smo bili denarja. Frizura, obleke, to je bilo to. Diskoteke so se šele začele, a si moral imeti kvaliteto, ker si celo poletje nastopal na eni terasi.” Ko je začel nastopati s Faraoni, so se zanje potegovali vsi gostinci vzdolž obale. Bend je ostal na terasi, turistke so se menjavale.
Književnik trenutno raziskuje spolni turizem na Jadranu in ugotavlja, da je bila Jugoslavija v začetku sedemdesetih želena destinacija med ženskami iz bogatejših delov Evrope, denimo iz Skandinavije in Nemčije. "Iskale so galeba, mediteranskega ljubimca. Ko v Afriki govoriš s spolnim delavcem, vidi sebe kot frajerja, saj ženske prepotujejo več tisoč kilometrov, da pridejo do njega. V celem jugoslovanskem umu je galeb točno to - glavni frajer!"
Kako poteka prenos kolesarske Dirke po Sloveniji in kakšne tehnične zmogljivosti zahteva?
Neveljaven email naslov