Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
Slovenski raziskovalci so skupaj s kolegi iz tujine na sledi učinkovitemu škropivu! Odkritje v industrijski praksi odpira možnost za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov in s tem bolj ciljano zaščito pred nekaterimi rastlinskimi boleznimi. V raziskavi so ugotovili, kako poteka prvi korak poškodb rastlinskih celic, ki jih povzročajo toksični proteini NLP. Pri delu so uporabili lastno znanje o lipidih in proteinih. Raziskavo je objavila prestižna znanstvena revija Science! Pojasnjujeta dr. Vesna Hodnik in dr. Gregor Anderluh.
Predstavljamo skladbo Veter iz Grčije. Skladbo, ki jo je iz vreče potegnil Mariborčan Nino. Nino Vreča.
Kupili smo nov televizor, pridemo domov, se udobno namestimo na kavč in si želimo pogledati našo najljubšo serijo, televizor pa se ne prižge. Praviloma bi vsakdo ob tem takoj pomislil na uveljavljanje garancije, pri tem pa pozabil, da ima pravico do uveljavitve stvarne napake, pravi Matjaž Jakin, svetovalec pri ZPS-ju. To pravico imamo pri nakupu katerega koli izdelka, ki ne deluje, če nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Pa četudi gre v tem primeru samo za jogurt, ki ni bil pravilno zaprt.
V okviru razpisa Imamo novo glasbo predstavljamo Uršulo Ramoveš in fante z Jazbecove grape ter njihov komad Dobri kamni.
Andrej je prosil sledilce na omrežju Twitter, da zapišejo svojo najljubšo pesem in album iztekajočega se leta. Nabor je bil raznolik in na trenutke čudovit. Pod črto, 99 odstotkov zapisanega Val 202 ponuja v svojih glasbenih opremah, tako, da se zdi, da smo oboji na pravi poti.
Za njegov “projekt” ga je država nagradila s 40 urami družbenokoristnega dela. Dokazal je, kako preprosto je v Sloveniji in Evropi ponarediti klasičen podpis in v diplomi na fakulteti za elektrotehniko iskal praktične rešitve za boljšo zaščito naših dokumentov. Pred časom je stažiral v varnostni službi evropskega parlamenta, kmalu se po ideje in izzive spet odpravlja na Japonsko, v domači gorenjski vasi vodi gasilsko društvo in tudi tam skuša uvesti nove pristope in tehnologije. Florjan Praprotnik je s svojo nenavadno zgodbo zmagal na drugem Znanstvenem slamu, ki ga organizira Znanost na cesti.
Celoten pogovor oddaje Kje pa vas čevelj žuli? - Po azbestu “sosežiganje” nevarnih odpadkov
Cel pogovor s članom uprave Salonita Tomažem Vukom. Tudi o rezultatih monitoringov in tudi o upoštevanju previdnostnega načela in o tem, ali se v Anhovem lahko ponovi Vrhnika.
Rod Stewart je znan po unikatnem hripavem tenorju, v glasbi pa vešče krmari medi čutnimi pop baladami in poskočnim rock’n’roll. Velja za enega najimenitnejših rock vokalistov našega časa. V karieri je presegel število 100 milijonov prodanih albumov, glasbeni svet mu bo tako vedno hvaležen za številne uspešnice, kot so Maggie May, You Wear It Well, Sailing, Tonight’s the Night (Gonna Be Alright), I Don’t Want to Talk About It, Hot Legs, Da Ya Think I’m Sexy.
V naslovu prispevka je samo nekaj pozdravov s katerimi se pri nas izkazuje lepa navada in del osnovne kulture vsakega človeka – pozdravljanje torej. In ker je 21. november svetovni dan pozdrava, je Aleš Smrekar zavil na ljubljansko filozofsko fakulteto in našel sogovornika, ki bi nam o pozdravih znal povedati marsikaj zanimivega.
Sir Rod Stewart gotovo sodi med najpomembnejša imena šovbiznisa zadnjih desetletij. 2. februarja 2018 prihaja v Zagreb v dvorano Arena. Velja za enega najbolje prodajanih glasbenikov vseh časov, saj je prodal preko 100 milijonov izvodov albumov. Kar dvakrat so ga uvrstili v Rock and Roll Hall of Fame, v zbirki pa ima tudi eno nagrado grammy. Leta 2016 je za svoje zasluge v glasbi in humanitarnem delu prejel viteški naslov.
Bob Cromwell je informacijski tehnik, ukvarja se s programiranjem in varnostjo na spletu, občasno pa tudi potuje. In se na potovanjih pogosto srečuje tudi s stranišči. Tako je na internetu objavil nekaj fotografij straniščnih školjk. Klikov je bilo veliko, ker obskurne, skorajda tabu reči na spletu pač izzovejo veliko zanimanja.
Devet let pozneje, devet novih songov. Iztok Mlakar se je po predolgem premoru vrnil z novim albumom, ljubezenskim svetim pismom, naslovljenim Porka Eva. Pravi, da je pri izvirnem grehu Eva zanj junakinja, saj naredi usodni korak. “Življenje je vredno, dokler ga raziskuješ.”
Neveljaven email naslov