Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

ITER je ena od najkompleksnejših sestavljank, kar jih sestavlja človeštvo

10.09.2020

V Portorožu se je danes sklenila Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije. Na zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 poudaril novosti na področju fuzijske tehnologije.

V Franciji so poleti zagnali sestavljanje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki bi lahko sredi stoletja začel proizvodnjo električne energije

V Portorožu je ta teden potekala Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije.

Zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem  komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 preletel novosti na področju gradnje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki nastaja na jugu Francije. Julija so namreč reaktor po desetletjih prizadevanj in študij vendarle začeli sestavljati. "Gre za zelo pomembno obdobje, saj smo začeli julija sestavljati največji fuzijski reaktor na svetu, komponente prihajajo iz vsega sveta, med njimi velja posebej izpostaviti tako imenovani kriostat, ki bo meril 30 metrov v premeru, njegova naloga pa bo vzdrževanje zelo nizke temperature reaktorja."

Omenil je tudi izjemno dovršene elektromagnete, med njimi so nekateri tudi tako močni, da bi lahko s svojo magnetno močno dvignili celo transportno letalo. "V naslednjih letih bomo skušali to izjemno kompleksno sestavljenko sestaviti, prave poskuse naj bi začeli konec leta 2025, polno moč pa naj bi reaktor dosegel desetletje pozneje."

Temperature višje kot na Soncu

Dele so pripeljali iz več tovarn po svetu, nekateri tehtajo po več sto ton, pri sestavljanju pa bo skupno sodelovalo več kot 2000 ljudi. Če bo naprava delovala, bo to pomenilo razvoj vira brezogljične energije, ki ne onesnažuje in je obenem še varen. Hkrati pa je vse skupaj še vedno v zraku – Iter si lahko na neki način predstavljajo kot megalomansko zver, za katero nihče ne ve, kako se bo obnašal. Začenši s temperaturo plazme, ki bo v njegovi notranjosti zares visoka. "V samem jedru Itra pričakujemo, da se bo plazma segrela do 150 milijonov stopinj Celzija. V naši poskusni napravi v okviru projekta West (*projekt West – nadgrajeni tokamak, torej naprava za proizvodnjo fuzijske energije, v katerem bodo skušali izpopolniti pogoje, ki nastanejo v reaktorju na robu plazme in natančno preučiti vpliv vroče plazme na steno) se lahko približamo tretjini te vrednosti, medtem ko lahko v Veliki Britaniji v tako imenovanem obratu Jet že razvijejo temperaturo do 100 milijonov stopinj. To je precej bolj vroče kot na Soncu."

Proizvodnja energije šele sredi stoletja

Iter bi po pričakovanjih lahko proizvedel 500 megavatov toplotne energije, kar je enakovredno 200 megavatom električne energije in dovolj za oskrbo okoli 200 000 gospodinjstev. Kdaj pa je njegov zagon realno pričakovati? "Zelo težko je danes napovedovati te reči, sploh ker je veliko odvisno od rezultatov, ki nam jih bo dal Iter. Če bo vse teklo gladko, lahko začetek proizvodnje električne energije pričakujemo do sredine stoletja. Vse skupaj pa se lahko seveda tudi zamakne. A trenutno je zelo nerealistično pričakovati kakršnokoli komercialno uporabo fuzijske energije pred sredino stoletja."


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


ITER je ena od najkompleksnejših sestavljank, kar jih sestavlja človeštvo

10.09.2020

V Portorožu se je danes sklenila Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije. Na zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 poudaril novosti na področju fuzijske tehnologije.

V Franciji so poleti zagnali sestavljanje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki bi lahko sredi stoletja začel proizvodnjo električne energije

V Portorožu je ta teden potekala Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije.

Zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem  komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 preletel novosti na področju gradnje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki nastaja na jugu Francije. Julija so namreč reaktor po desetletjih prizadevanj in študij vendarle začeli sestavljati. "Gre za zelo pomembno obdobje, saj smo začeli julija sestavljati največji fuzijski reaktor na svetu, komponente prihajajo iz vsega sveta, med njimi velja posebej izpostaviti tako imenovani kriostat, ki bo meril 30 metrov v premeru, njegova naloga pa bo vzdrževanje zelo nizke temperature reaktorja."

Omenil je tudi izjemno dovršene elektromagnete, med njimi so nekateri tudi tako močni, da bi lahko s svojo magnetno močno dvignili celo transportno letalo. "V naslednjih letih bomo skušali to izjemno kompleksno sestavljenko sestaviti, prave poskuse naj bi začeli konec leta 2025, polno moč pa naj bi reaktor dosegel desetletje pozneje."

Temperature višje kot na Soncu

Dele so pripeljali iz več tovarn po svetu, nekateri tehtajo po več sto ton, pri sestavljanju pa bo skupno sodelovalo več kot 2000 ljudi. Če bo naprava delovala, bo to pomenilo razvoj vira brezogljične energije, ki ne onesnažuje in je obenem še varen. Hkrati pa je vse skupaj še vedno v zraku – Iter si lahko na neki način predstavljajo kot megalomansko zver, za katero nihče ne ve, kako se bo obnašal. Začenši s temperaturo plazme, ki bo v njegovi notranjosti zares visoka. "V samem jedru Itra pričakujemo, da se bo plazma segrela do 150 milijonov stopinj Celzija. V naši poskusni napravi v okviru projekta West (*projekt West – nadgrajeni tokamak, torej naprava za proizvodnjo fuzijske energije, v katerem bodo skušali izpopolniti pogoje, ki nastanejo v reaktorju na robu plazme in natančno preučiti vpliv vroče plazme na steno) se lahko približamo tretjini te vrednosti, medtem ko lahko v Veliki Britaniji v tako imenovanem obratu Jet že razvijejo temperaturo do 100 milijonov stopinj. To je precej bolj vroče kot na Soncu."

Proizvodnja energije šele sredi stoletja

Iter bi po pričakovanjih lahko proizvedel 500 megavatov toplotne energije, kar je enakovredno 200 megavatom električne energije in dovolj za oskrbo okoli 200 000 gospodinjstev. Kdaj pa je njegov zagon realno pričakovati? "Zelo težko je danes napovedovati te reči, sploh ker je veliko odvisno od rezultatov, ki nam jih bo dal Iter. Če bo vse teklo gladko, lahko začetek proizvodnje električne energije pričakujemo do sredine stoletja. Vse skupaj pa se lahko seveda tudi zamakne. A trenutno je zelo nerealistično pričakovati kakršnokoli komercialno uporabo fuzijske energije pred sredino stoletja."


15.02.2019

Slovenski detektiv

Pogovor z detektivom, predsednikom Detektivske zbornice, dr. Miho Dvojmočem.


13.02.2019

In Praise of Slow

Carl Honoré, a Canadian journalist who wrote the internationally best-selling book In Praise of Slow (2004) speaks to Radio Slovenia journalist Maja Ratej about making our lives more slow.


13.02.2019

Nismo algoritmi. Ljudje smo, zato hitimo počasi

Se kdaj zalotite pri občutku, kot da bi se vam v glavi vztrajno oglašal metronom? Avtor uspešnice Hvalnica počasnosti trdi, da je dobro, če znamo tu ali tam izpreči iz pobezljanega hitenja v življenju … da znamo hiteti tudi počasi. Danes 52-letni kanadski novinar in pisatelj Carl Honore se nikakor nima za ekstremista ali fundamentalista počasnosti, rad ima hitrost. A vsaka stvar v življenju terja pravo hitrost. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.


13.02.2019

Prvi roza radio ji je iz Avstrije uvozil oče

13. februar je svetovni dan radia, poslušalci delijo spomine in zgodbe o poslušanju nekoč in danes


13.02.2019

Robbie Williams

Trinajstega februarja 1974 se je rodil Robbie Williams. V petinštiridesetih letih življenja je ustvaril veliko raznovrstne in dobre glasbe.


09.02.2019

Jasmina Cibic in Alessandro Vincentelli

Jasmina Cibic, slovenska umetnica, ki živi v Londonu, in Alessandro Vincentelli iz Centra za sodobno umetnost Baltic (Gateshead, VB). Umetnica se s prepletanjem različnih zgodovinski oseb in prostorskih instalacij družbeno kritično sprašuje, ali je moč arhitekturo, ki je nekoč služila državi in njeni ideologiji, preprosto uničiti.


08.02.2019

Zora A. Jurič

Zora A. Jurič. Je ambasadorka mariborske kulture in je za svoje delo prejela Glazerjevo listino. Je profesorica slovenščine, pobudnica mariborskega projekta Zgodbe o ljudeh in klopeh, vodi literarne pogovore in zelo uspešno pesniški turnir Vitez poezije. Takrat je v Mariboru poezija v zraku.


08.02.2019

Ifigenija Simonovič

Ifigenija Simonovič. Je pesnica, pisateljica in umetnica, za pisanje pesmi ni nobene nuje, pravi, "zgodi se mi stavek, verz, dogodek, ki se postavlja na papir mogoče nekaj mesecev".


08.02.2019

Kristina Hočevar

Kristina Hočevar. Svojo zadnjo, šesto pesniško zbirko, ki jo sestavljajo tri knjige, je poimenovala Naval. "Gre za izrazito samosvojo in drzno poetiko, nekakšno prehajanje v valovih in končno v skupnem naval," so ob izidu zbirke zapisali v reviji Bukla. Kristinine pesmi izrisujejo povsem specifičen, čeprav vsem nam znani svet.


08.02.2019

Anja Golob

Anja Golob. Je pesnica in založnica, njena založba Vige Vage Knjige je specializirana za risoromane. Živi v Mariboru, kjer končuje četrto pesniško zbirko. "To ustvarjanje zahteva veliko osredotočenosti."


08.02.2019

Ana Pepelnik

Ana Pepelnik. Je mlada pesnica, ki večkrat svojo poezijo piše ob spremljavi tehnobita. Tako je nastala pesniška zbirka Tehno. "Moja poezija je zelo ritmična, ker ritem, ki je specifičen za to glasbeno zvrst, zaobjema pesmi v celoti." In kaj imata skupnega tehno in poezija?


08.02.2019

Miljana Cunta

Miljana Cunta. Pesniška zbirka Za pol neba je bila njen čisti pesniški prvenec, sledila je zbirka Pesmi dneva, zadnjo, izšla je lani, je poimenovala Svetloba od zunaj. Ena od Miljaninih pesmi se konča z verzom "Pišem in pišem, dokler je svetlo".


08.02.2019

Barbara Pogačnik

Barbara Pogačnik. S svojo poezijo osvaja svet in svet osvaja njo. Njena poezija gostuje na številnih literarnih festivalih, njene pesmi so prevedene v več kot 20 jezikov, poezija pa jo je napotila tudi v bogato literarno prevajanje.


08.02.2019

Barbara Korun

Barbara Korun. Avtorica šestih pesniških zbirk je v otroštvu najraje prebirala knjige o nastanku sveta in o živalih, resnično pa jo je literatura zadela, kot sama pravi, ko je prebrala roman Dostojevskega Idiot, "potem sem začela brati tudi poezijo". S Tajo Kramberger in Tatjano Jamnik je ustanovila Mednarodno literarno nagrado Kons, že nekaj let pa vodi redna mesečna srečanja Pesnice za pesnice.


08.02.2019

Elza Budau

Elza Budau. Je zelo posebna pesnica, prav gotovo z največjim številom uglasbenih pesmi. V obdobju razcveta slovenske popevke je besedila pisala podnevi in ponoči. "Naročila so prihajala tik pred zdajci, zato mi je vedno primanjkovalo časa."


08.02.2019

Tina Kozin

Tina Kozin. Je pesnica in literarna kritičarka ter draga kolegica iz kulturnega uredništva programa ARS. »Pesmi Tine Kozin so preproste, vendar polne pesniških sredstev in iger z besedami. Njihovo sporočilo pa ostaja zabrisano, je samo šumenje.« Šumenja je naslov njene druge pesniške zbirke, prva z naslovom Mož s petimi podplati je nastala po naključju.


07.02.2019

40 let od koncerta skupine Queen v Ljubljani

7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.


07.02.2019

Gostovanje na Gimnaziji Nova Gorica - Dr. Prihodnost 5/5: Večno življenje

Ljudje od nekdaj iščemo eliksir večne mladosti, ki bi nam zagotovil večno življenje. Če je bogovom to izredno dobro uspevalo, pa so ljudje ostali večni le v svojih dejanjih in na papirju. Morda pa se bo tudi to kmalu spremenilo. V 21. stoletju kot naslednjo veliko tehnologijo napovedujejo ravno podaljšanje človekovega življenja v večnost. Kakšen pa bi bil svet, če bi vsi živeli večno? Kako bi na svetu preživela preštevilna populacija, kje bi živela, kdo bi jo prehranil? Je večno življenje zidanje gradov v oblakih ali realna možnost? Nekaj odgovorov smo poiskali na novogoriški gimnaziji.Tole je celoten posnete debate z dijaki, profesorjem filozofije Sandijem Cvekom, doktorsko študentko biomedicine Mojco Justin in upokojenko Marijo Jelen.


07.02.2019

V Venezueli se pripravlja nova hladna vojna

Venezuela in njeni humanitarna in politična kriza so trenutno eno od bolj vročih tem mednarodne politike. Tudi slovenski politični vrh je nameraval danes razpravljati o tem, ali se bo naša država pridružila tisti skupini evropskih držav, ki so Juana Guaidoja priznale za začasnega predsednika Venezuele, da bi razpisal predčasne predsedniške volitve. Razpravo so sicer dopoldne preložili. Novinarka zunanjepolitične redakcije našega radia Špela Novak se je dopoldne pogovarjala s poznavalko razmer v Južni Ameriki Uršo Geršak z oddelka za romanske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sogovornica opozarja na zelo kompleksno sliko Venezuele. Po njenem polarizacija v medijih za Madura in proti njemu ni ustrezna. Vlogo igrajo geostrateški in drugi interesi velikih sil, na obzorju je lahko celo nova hladna vojna.


06.02.2019

Zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa v sporni poljski klavnici

Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave.


Stran 61 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov