Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. O tem smo se lahko prepričali tudi na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani. Z veleposlanico Florence Ferrari o tem, kam sega njeni prvi spomini na Tour, o francoskem spremljanju dirke, tudi med tistimi, ki so manj športno navdušeni. Pogovorimo se tudi o boju različnih krajev, ki si prizadevajo, da bi se karavana ustavila pri njih, ter o skrivnosti uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.

S francosko veleposlanico v Ljubljani Florence Ferrari o kolesarski dirki po Franciji

Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. Gospa veleposlanica Florence Ferrari, kam segajo vaši prvi spomini?

Moji prvi spomini na dirko po Franciji segajo v moje otroštvo. S starši smo živeli v tujini, vendar smo poletne počitnice preživljali v podeželski hiši v Burgundiji, kjer so vsi gledali dirko po Franciji in jo komentirali, sploh v 80. letih, ko je tekmoval Francoz Bernard Hinault, ki je bil absolutna zvezda. Tako je celo moja družina, ki ni bila posebna oboževalka kolesarstva, spremljala dirko po Franciji po televiziji. Spomnim se, ko je šla dirka skozi vas, ne vem točno katerega leta, enkrat v 80., da je bil to res priljubljen dogodek. Vsi so se nagnetli ob traso z zastavami in to je bil velik trenutek praznovanja.

Kako Francozi spremljajo dirko? Je zanimiva tudi za tiste, ki niso športni navdušenci, se o kolesarstvu pogovarjajo zjutraj na poti v službo?

Mislim, da je dirka pomembna za Francoze, sploh zdaj, ko jo prenašajo po televiziji. Gre za dogodek, ki mu je treba slediti. Pred krizo s koronavirusom je bil začetek poletja običajno zaznamovan s filmskim festivalom v Cannesu v maju, z Rolandom Garrosom, torej tenisom, v juniju, in potem v juliju je bila dirka po Franciji. Tisti, ki se ne zanimajo posebej za kolesarstvo, ga morda spremljajo z večjim zanimanjem, ko so Francozi v boju za zmago, tako kot je bilo npr. v 80. letih, ampak tudi danes (tudi če se ne zanimamo posebej za kolesarjenje), je dirka po Franciji idealen način spoznavanja države in tema pogovora. Da, da, je pomembna.

Filmski festival je vedno v Cannesu, teniško odprto prvenstvo pa v Parizu. Dirka pa prinaša ogromno različnih prizorišč. Kako se različni kraji borijo za to, da bi se karavana ustavila pri njih? Kakšen je potencial dirke?

Imate prav, s skoraj 3500 km in zelo različnimi etapami je dirka po Franciji resničen vložek tako za Francoze kot za tujce, je izjemen način promocije pokrajine in Francije. Imate zelo različne pokrajine, kot je npr. Nica ob Mediteranu, otok Re ob Atlantiku, Grand Colombier, kjer je bila letos dvojna slovenska zmaga. Torej ja, vsako leto se spreminja in tako omogoča različnim francoskim občinam, da promovirajo turizem v svoji regiji. V mislih moramo imeti tudi, da je dirka po Franciji tekmovanje, ki je najbolj gledano, po svetovnem nogometnem prvenstvu in olimpijskih igrah, zato je njen prispevek k turizmu izjemen. Sem lahko prištejemo še navijače, ki se selijo, da lahko svoje športnike podpirajo v živo. Vem, da so v tem hipu v Franciji tudi Slovenci, ki navijajo za Rogliča in Pogačarja. Dirka po Franciji je zagotovo izjemna platforma za francoski turizem in kot veleposlanica se lahko tega seveda samo veselim.

Florence Ferrari je francoska veleposlanica v Sloveniji dobri dve leti, jo kolegi s francoskega zunanjega ministrstva v zadnjem času kaj pogosteje sprašujejo o slovenskih športnikih in predvsem o tem, kaj je skrivnost uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja?

Niso me vprašali po skrivnostih Rogliča in Pogačarja, pogovarjamo se namreč po večini o njiju, ampak gotovo je, da je dirka po Franciji 2020 slovenska dirka po Franciji in moji sodelavci na ministrstvu in tudi moji prijatelji so me veliko spraševali o tej zvezdniški dvojici.