Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. O tem smo se lahko prepričali tudi na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani. Z veleposlanico Florence Ferrari o tem, kam sega njeni prvi spomini na Tour, o francoskem spremljanju dirke, tudi med tistimi, ki so manj športno navdušeni. Pogovorimo se tudi o boju različnih krajev, ki si prizadevajo, da bi se karavana ustavila pri njih, ter o skrivnosti uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.
S francosko veleposlanico v Ljubljani Florence Ferrari o kolesarski dirki po Franciji
Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. Gospa veleposlanica Florence Ferrari, kam segajo vaši prvi spomini?
Moji prvi spomini na dirko po Franciji segajo v moje otroštvo. S starši smo živeli v tujini, vendar smo poletne počitnice preživljali v podeželski hiši v Burgundiji, kjer so vsi gledali dirko po Franciji in jo komentirali, sploh v 80. letih, ko je tekmoval Francoz Bernard Hinault, ki je bil absolutna zvezda. Tako je celo moja družina, ki ni bila posebna oboževalka kolesarstva, spremljala dirko po Franciji po televiziji. Spomnim se, ko je šla dirka skozi vas, ne vem točno katerega leta, enkrat v 80., da je bil to res priljubljen dogodek. Vsi so se nagnetli ob traso z zastavami in to je bil velik trenutek praznovanja.
Kako Francozi spremljajo dirko? Je zanimiva tudi za tiste, ki niso športni navdušenci, se o kolesarstvu pogovarjajo zjutraj na poti v službo?
Mislim, da je dirka pomembna za Francoze, sploh zdaj, ko jo prenašajo po televiziji. Gre za dogodek, ki mu je treba slediti. Pred krizo s koronavirusom je bil začetek poletja običajno zaznamovan s filmskim festivalom v Cannesu v maju, z Rolandom Garrosom, torej tenisom, v juniju, in potem v juliju je bila dirka po Franciji. Tisti, ki se ne zanimajo posebej za kolesarstvo, ga morda spremljajo z večjim zanimanjem, ko so Francozi v boju za zmago, tako kot je bilo npr. v 80. letih, ampak tudi danes (tudi če se ne zanimamo posebej za kolesarjenje), je dirka po Franciji idealen način spoznavanja države in tema pogovora. Da, da, je pomembna.
Filmski festival je vedno v Cannesu, teniško odprto prvenstvo pa v Parizu. Dirka pa prinaša ogromno različnih prizorišč. Kako se različni kraji borijo za to, da bi se karavana ustavila pri njih? Kakšen je potencial dirke?
Imate prav, s skoraj 3500 km in zelo različnimi etapami je dirka po Franciji resničen vložek tako za Francoze kot za tujce, je izjemen način promocije pokrajine in Francije. Imate zelo različne pokrajine, kot je npr. Nica ob Mediteranu, otok Re ob Atlantiku, Grand Colombier, kjer je bila letos dvojna slovenska zmaga. Torej ja, vsako leto se spreminja in tako omogoča različnim francoskim občinam, da promovirajo turizem v svoji regiji. V mislih moramo imeti tudi, da je dirka po Franciji tekmovanje, ki je najbolj gledano, po svetovnem nogometnem prvenstvu in olimpijskih igrah, zato je njen prispevek k turizmu izjemen. Sem lahko prištejemo še navijače, ki se selijo, da lahko svoje športnike podpirajo v živo. Vem, da so v tem hipu v Franciji tudi Slovenci, ki navijajo za Rogliča in Pogačarja. Dirka po Franciji je zagotovo izjemna platforma za francoski turizem in kot veleposlanica se lahko tega seveda samo veselim.
Florence Ferrari je francoska veleposlanica v Sloveniji dobri dve leti, jo kolegi s francoskega zunanjega ministrstva v zadnjem času kaj pogosteje sprašujejo o slovenskih športnikih in predvsem o tem, kaj je skrivnost uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja?
Niso me vprašali po skrivnostih Rogliča in Pogačarja, pogovarjamo se namreč po večini o njiju, ampak gotovo je, da je dirka po Franciji 2020 slovenska dirka po Franciji in moji sodelavci na ministrstvu in tudi moji prijatelji so me veliko spraševali o tej zvezdniški dvojici.
Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. O tem smo se lahko prepričali tudi na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani. Z veleposlanico Florence Ferrari o tem, kam sega njeni prvi spomini na Tour, o francoskem spremljanju dirke, tudi med tistimi, ki so manj športno navdušeni. Pogovorimo se tudi o boju različnih krajev, ki si prizadevajo, da bi se karavana ustavila pri njih, ter o skrivnosti uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.
S francosko veleposlanico v Ljubljani Florence Ferrari o kolesarski dirki po Franciji
Kolesarska dirka po Franciji ni le športni dogodek, ima tudi veliko gospodarsko in politično odmevnost. Gospa veleposlanica Florence Ferrari, kam segajo vaši prvi spomini?
Moji prvi spomini na dirko po Franciji segajo v moje otroštvo. S starši smo živeli v tujini, vendar smo poletne počitnice preživljali v podeželski hiši v Burgundiji, kjer so vsi gledali dirko po Franciji in jo komentirali, sploh v 80. letih, ko je tekmoval Francoz Bernard Hinault, ki je bil absolutna zvezda. Tako je celo moja družina, ki ni bila posebna oboževalka kolesarstva, spremljala dirko po Franciji po televiziji. Spomnim se, ko je šla dirka skozi vas, ne vem točno katerega leta, enkrat v 80., da je bil to res priljubljen dogodek. Vsi so se nagnetli ob traso z zastavami in to je bil velik trenutek praznovanja.
Kako Francozi spremljajo dirko? Je zanimiva tudi za tiste, ki niso športni navdušenci, se o kolesarstvu pogovarjajo zjutraj na poti v službo?
Mislim, da je dirka pomembna za Francoze, sploh zdaj, ko jo prenašajo po televiziji. Gre za dogodek, ki mu je treba slediti. Pred krizo s koronavirusom je bil začetek poletja običajno zaznamovan s filmskim festivalom v Cannesu v maju, z Rolandom Garrosom, torej tenisom, v juniju, in potem v juliju je bila dirka po Franciji. Tisti, ki se ne zanimajo posebej za kolesarstvo, ga morda spremljajo z večjim zanimanjem, ko so Francozi v boju za zmago, tako kot je bilo npr. v 80. letih, ampak tudi danes (tudi če se ne zanimamo posebej za kolesarjenje), je dirka po Franciji idealen način spoznavanja države in tema pogovora. Da, da, je pomembna.
Filmski festival je vedno v Cannesu, teniško odprto prvenstvo pa v Parizu. Dirka pa prinaša ogromno različnih prizorišč. Kako se različni kraji borijo za to, da bi se karavana ustavila pri njih? Kakšen je potencial dirke?
Imate prav, s skoraj 3500 km in zelo različnimi etapami je dirka po Franciji resničen vložek tako za Francoze kot za tujce, je izjemen način promocije pokrajine in Francije. Imate zelo različne pokrajine, kot je npr. Nica ob Mediteranu, otok Re ob Atlantiku, Grand Colombier, kjer je bila letos dvojna slovenska zmaga. Torej ja, vsako leto se spreminja in tako omogoča različnim francoskim občinam, da promovirajo turizem v svoji regiji. V mislih moramo imeti tudi, da je dirka po Franciji tekmovanje, ki je najbolj gledano, po svetovnem nogometnem prvenstvu in olimpijskih igrah, zato je njen prispevek k turizmu izjemen. Sem lahko prištejemo še navijače, ki se selijo, da lahko svoje športnike podpirajo v živo. Vem, da so v tem hipu v Franciji tudi Slovenci, ki navijajo za Rogliča in Pogačarja. Dirka po Franciji je zagotovo izjemna platforma za francoski turizem in kot veleposlanica se lahko tega seveda samo veselim.
Florence Ferrari je francoska veleposlanica v Sloveniji dobri dve leti, jo kolegi s francoskega zunanjega ministrstva v zadnjem času kaj pogosteje sprašujejo o slovenskih športnikih in predvsem o tem, kaj je skrivnost uspeha Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja?
Niso me vprašali po skrivnostih Rogliča in Pogačarja, pogovarjamo se namreč po večini o njiju, ampak gotovo je, da je dirka po Franciji 2020 slovenska dirka po Franciji in moji sodelavci na ministrstvu in tudi moji prijatelji so me veliko spraševali o tej zvezdniški dvojici.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov