Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so sredi tedna podelili letošnje stanovske Jesenkove nagrade, ki so namenjene dosežkom na področju ved o življenju in se imenujejo po botaniku in enem od prvih profesorjev biologije na ljubljanski univerzi Franu Jesenku. Letos je šla nagrada za življenjsko delo v roke profesorici Ines Mandić Mulec, predstojnici katedre za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti, ki je ena najbolj uveljavljenih slovenskih raziskovalk na področju mikrobiologije.

Letošnja Jesenkova nagrajenka Ines Mandić Mulec se trenutno posveča socialni mikrobiologiji, vedi, ki preučuje socialne stike med mikroorganizmi, njihovo sodelovanje in celo delitve nalog v skupnosti

Mikrobiologija se razvija zelo hitro, biti moraš v teku s stvarmi, a je hkrati tudi tako zanimiva in nagrajujoča, poudarja letošnja Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo prof. dr. Ines Mandić Mulec, predstojnica katedre za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pojasnjuje, da so mikrobi neverjetni, "to niso majhne osamljene celice, ampak se združujejo v skupnosti, ki lahko delujejo kooperativno, se skupaj premikajo po površini."

"Neverjetno je, da ena taka enostavna celica, ki ima genom, kot ga imamo mi, a veliko manjši, lahko zazna druge celice skozi kemične signale, ki jih izloča v okolje, in skozi površinske molekule, ki jih zgradi. Mikrobi se sporazumevajo s kemičnimi signali in nedavno smo odkrili, da prepoznavajo sorodnike. Od sorodstvene bližine je odvisno njihovo nadaljnje sodelovanje."

V preteklih letih je preučevala tudi mikrobno strukturo v tleh Ljubljanskega barja, ki je eno od najjužnejših barij v Evropi. "Odkrili smo, da so mikroorganizmi v različnih tleh zelo različni. V teh tleh živijo zelo posebne skupine mikrobov - arheje, ki zelo pomembno vplivajo na kroženje dušika." Kot je dodala, nastajajo v barjanskih tleh emisije toplogrednih plinov, presenetilo jih je odkritje večjih količin didušikovega oksida in to, da niso našli metana. Preučevali so tudi, ali so lahko na novo odkriti mikrobi vir novih uporabnih molekul. "Tako smo odkrili nove encime, ki so zanimivi za razgradnjo organske snovi."

21. stoletje bo stoletje ved o življenju

Po njenih besedah vsa živa bitja v sebi nosijo knjigo znanja, genetski potencial, ki so ga začeli raziskovalci natančneje odkrivati šele v zadnji polovici stoletja. "Danes smo s pomočjo novih pristopov molekularne biologije sposobni pogledati v notranjost organizmov. Metodologija raziskav živih bitij je neverjetno napredovala." Kot človeštvo pa se po njenih besedah tudi vse bolj zavedamo, da je naš planet samo eden:

"Če ne bomo skrbeli za živa bitja na njem, tudi nas ne bo. Izjemno pomembno je, da razumemo sožitja med vsemi živimi bitji, pa naj bodo še tako majhna. Vsi glavni problemi – globalno segrevanje, odpornost na antibiotike, covid- 19 … – vse to je tesno povezano z biologijo. Upam, da bodo vlade v prihodnosti to tudi razumele in podpirale nadaljnji razvoj bioloških ved."

Jesenkove nagrade Biotehniška fakulteta podeljuje za dosežke na področju pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti s področja biotehniških ved. Imenujejo se po prof. dr. Franu Jesenku, ki je bil prvi profesor botanike na ljubljanski univerzi in eden od ustanoviteljev današnjega Triglavskega narodnega parka.