Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so sredi tedna podelili letošnje stanovske Jesenkove nagrade, ki so namenjene dosežkom na področju ved o življenju in se imenujejo po botaniku in enem od prvih profesorjev biologije na ljubljanski univerzi Franu Jesenku. Letos je šla nagrada za življenjsko delo v roke profesorici Ines Mandić Mulec, predstojnici katedre za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti, ki je ena najbolj uveljavljenih slovenskih raziskovalk na področju mikrobiologije.
Letošnja Jesenkova nagrajenka Ines Mandić Mulec se trenutno posveča socialni mikrobiologiji, vedi, ki preučuje socialne stike med mikroorganizmi, njihovo sodelovanje in celo delitve nalog v skupnosti
Mikrobiologija se razvija zelo hitro, biti moraš v teku s stvarmi, a je hkrati tudi tako zanimiva in nagrajujoča, poudarja letošnja Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo prof. dr. Ines Mandić Mulec, predstojnica katedre za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pojasnjuje, da so mikrobi neverjetni, "to niso majhne osamljene celice, ampak se združujejo v skupnosti, ki lahko delujejo kooperativno, se skupaj premikajo po površini."
"Neverjetno je, da ena taka enostavna celica, ki ima genom, kot ga imamo mi, a veliko manjši, lahko zazna druge celice skozi kemične signale, ki jih izloča v okolje, in skozi površinske molekule, ki jih zgradi. Mikrobi se sporazumevajo s kemičnimi signali in nedavno smo odkrili, da prepoznavajo sorodnike. Od sorodstvene bližine je odvisno njihovo nadaljnje sodelovanje."
V preteklih letih je preučevala tudi mikrobno strukturo v tleh Ljubljanskega barja, ki je eno od najjužnejših barij v Evropi. "Odkrili smo, da so mikroorganizmi v različnih tleh zelo različni. V teh tleh živijo zelo posebne skupine mikrobov - arheje, ki zelo pomembno vplivajo na kroženje dušika." Kot je dodala, nastajajo v barjanskih tleh emisije toplogrednih plinov, presenetilo jih je odkritje večjih količin didušikovega oksida in to, da niso našli metana. Preučevali so tudi, ali so lahko na novo odkriti mikrobi vir novih uporabnih molekul. "Tako smo odkrili nove encime, ki so zanimivi za razgradnjo organske snovi."
Po njenih besedah vsa živa bitja v sebi nosijo knjigo znanja, genetski potencial, ki so ga začeli raziskovalci natančneje odkrivati šele v zadnji polovici stoletja. "Danes smo s pomočjo novih pristopov molekularne biologije sposobni pogledati v notranjost organizmov. Metodologija raziskav živih bitij je neverjetno napredovala." Kot človeštvo pa se po njenih besedah tudi vse bolj zavedamo, da je naš planet samo eden:
"Če ne bomo skrbeli za živa bitja na njem, tudi nas ne bo. Izjemno pomembno je, da razumemo sožitja med vsemi živimi bitji, pa naj bodo še tako majhna. Vsi glavni problemi – globalno segrevanje, odpornost na antibiotike, covid- 19 … – vse to je tesno povezano z biologijo. Upam, da bodo vlade v prihodnosti to tudi razumele in podpirale nadaljnji razvoj bioloških ved."
Jesenkove nagrade Biotehniška fakulteta podeljuje za dosežke na področju pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti s področja biotehniških ved. Imenujejo se po prof. dr. Franu Jesenku, ki je bil prvi profesor botanike na ljubljanski univerzi in eden od ustanoviteljev današnjega Triglavskega narodnega parka.
Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so sredi tedna podelili letošnje stanovske Jesenkove nagrade, ki so namenjene dosežkom na področju ved o življenju in se imenujejo po botaniku in enem od prvih profesorjev biologije na ljubljanski univerzi Franu Jesenku. Letos je šla nagrada za življenjsko delo v roke profesorici Ines Mandić Mulec, predstojnici katedre za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti, ki je ena najbolj uveljavljenih slovenskih raziskovalk na področju mikrobiologije.
Letošnja Jesenkova nagrajenka Ines Mandić Mulec se trenutno posveča socialni mikrobiologiji, vedi, ki preučuje socialne stike med mikroorganizmi, njihovo sodelovanje in celo delitve nalog v skupnosti
Mikrobiologija se razvija zelo hitro, biti moraš v teku s stvarmi, a je hkrati tudi tako zanimiva in nagrajujoča, poudarja letošnja Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo prof. dr. Ines Mandić Mulec, predstojnica katedre za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Pojasnjuje, da so mikrobi neverjetni, "to niso majhne osamljene celice, ampak se združujejo v skupnosti, ki lahko delujejo kooperativno, se skupaj premikajo po površini."
"Neverjetno je, da ena taka enostavna celica, ki ima genom, kot ga imamo mi, a veliko manjši, lahko zazna druge celice skozi kemične signale, ki jih izloča v okolje, in skozi površinske molekule, ki jih zgradi. Mikrobi se sporazumevajo s kemičnimi signali in nedavno smo odkrili, da prepoznavajo sorodnike. Od sorodstvene bližine je odvisno njihovo nadaljnje sodelovanje."
V preteklih letih je preučevala tudi mikrobno strukturo v tleh Ljubljanskega barja, ki je eno od najjužnejših barij v Evropi. "Odkrili smo, da so mikroorganizmi v različnih tleh zelo različni. V teh tleh živijo zelo posebne skupine mikrobov - arheje, ki zelo pomembno vplivajo na kroženje dušika." Kot je dodala, nastajajo v barjanskih tleh emisije toplogrednih plinov, presenetilo jih je odkritje večjih količin didušikovega oksida in to, da niso našli metana. Preučevali so tudi, ali so lahko na novo odkriti mikrobi vir novih uporabnih molekul. "Tako smo odkrili nove encime, ki so zanimivi za razgradnjo organske snovi."
Po njenih besedah vsa živa bitja v sebi nosijo knjigo znanja, genetski potencial, ki so ga začeli raziskovalci natančneje odkrivati šele v zadnji polovici stoletja. "Danes smo s pomočjo novih pristopov molekularne biologije sposobni pogledati v notranjost organizmov. Metodologija raziskav živih bitij je neverjetno napredovala." Kot človeštvo pa se po njenih besedah tudi vse bolj zavedamo, da je naš planet samo eden:
"Če ne bomo skrbeli za živa bitja na njem, tudi nas ne bo. Izjemno pomembno je, da razumemo sožitja med vsemi živimi bitji, pa naj bodo še tako majhna. Vsi glavni problemi – globalno segrevanje, odpornost na antibiotike, covid- 19 … – vse to je tesno povezano z biologijo. Upam, da bodo vlade v prihodnosti to tudi razumele in podpirale nadaljnji razvoj bioloških ved."
Jesenkove nagrade Biotehniška fakulteta podeljuje za dosežke na področju pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti s področja biotehniških ved. Imenujejo se po prof. dr. Franu Jesenku, ki je bil prvi profesor botanike na ljubljanski univerzi in eden od ustanoviteljev današnjega Triglavskega narodnega parka.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
V Planici so obiskovalci in gledalci vajeni bele snežne kulise, ki je odlično ozadje tekmam v smučarskih poletih. A letošnje tekme na svetovnem prvenstvu so nekaj posebnega, saj potekajo sredi decembra, to pa je za Planico neobičajen termin. Vremenskih zagotovil za zadostno količino snega torej ni bilo, zato so se organizatorji morali pripraviti in shraniti sneg, ki je zapadel prejšnjo zimo. A kako sneg sploh shranjujejo in kako ga lahko ponovno uporabijo? Strokovnjaki in vremenoslovci v Planici razložijo sistem in zahteve shranjevanja snega.
Pred 40 leti je pred poslopjem večstanovanjske zgradbe Dakota, v zahodnem delu Manhattna, Mark Chapman dvakrat v hrbet in dvakrat v rame ustrelil legendarnega glasbenika, umetnika in aktivista Johna Lennona. Svoje spomine, čustva in odnos z Johnom Lennonom je z nami delil kitarist zasedbe Karamela in nekdanji član zasedb Kameleoni, September, Srce in Faraoni Marijan Maliković. "Njegova smrt me je zelo prizadela. Videl sem, kako je svet plitek, kako hitro pride do strela. V celi svetovni kulturi se je nekaj zlomilo. Če so lahko njega, potem so lahko vsakega. To me je razžalostilo. Čeprav se z njim nisem strinjal, je bil močen človek. Ta potrtost je trajala veliko časa, nisem bil več jaz."
V tednu, ko je zapadel prvi sneg, se običajno začnejo misli in priprave na smučarsko sezono pri velikem številu ljubiteljev tega športa. A letošnje razmere smučarsko sezono na slovenskih smučiščih postavljajo pod vprašaj - zaradi ukrepov še ni jasno, kdaj in na kakšen način bi lahko zagnali naprave ter kako bodo morali svoje obnašanje prilagoditi tudi smučarji. V Kranjski Gori se o pripravah na sezono in trenutnih napovedih pogovarjamo s predstavniki slovenskih smučišč in turističnimi delavci.
Eden največjih športnih dogodkov zime v Sloveniji bo tokrat minil brez značilne kulise tisočih gledalcev z vsega sveta, a to ne zmanjšuje njegovega športnega pomena. Za Planico neobičajen decembrski termin je za organizatorje svetovnega prvenstva v poletih velik zalogaj, zato z vodjem tekmovanja Jelkom Grosom razmišljamo o posebnostih letošnje izvedbe in novostih, ki jih pripravljajo za tekmovanje, ki se bo začelo 10. decembra.
Od kod mladi umetniki črpajo energijo, moč in sredstva za ustvarjanje, čeprav so gledališča, kinematografi in koncertne dvorane zaprti? Kakšno podporo, če, uživajo od pristojnega ministrstva in organizacij? Kako ocenjujejo delo pristojnih na področju kulture in zakaj se vrstijo protesti ter javna pisma? Bodo šli pobirat krompir? Nika Korenjak, Domen Bohte in Urban Kuntarič so si enotnega mnenja, da je trenutna politika politika nekulture.
"STA sodi med kritično infrastrukturo države, zato se mi zdi pomembno, da se z njo ravna zelo skrbno. Gradila se je trideset let, podre se lahko zelo hitro," opozarja dr. Dejan Verčič, profesor na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak za strateško komuniciranje in odnose z javnostmi, ki je bil soustanovitelj in prvi direktor Slovenske tiskovne agencije.
Idrijski punk band je v zgolj dveh letih delovanja pustil pečat, ki je viden še danes. O njihovi zgodbi in novem albumu, ki izide 4. decembra, z Daretom Kauričem in Dušanom Moravcem. "Punka v naših koncih takrat še ni bilo. Bli smo ena dobra ekipa prjatlov, rekli so, da bodo naredili punk band. Meni se je zdelo to ful zanimivo. Najprej nisem bil impresioniran, ko pa sem slišal Ramonse sem takoj šel do prjatlov in jim reku, če imajo kaj proti temu, da bi špilal z njimi. "- Dare Kaurič Kuzle je bil eden izmed najpomembnejših bendov punk vala pri nas. V obdobju svojega kratkega dvoletnega delovanja (1980-82) je bil band v studiu (žal) le dvakrat, obakrat pod taktirko Radia Študent. A dvakrat je bilo dovolj, da se je ime prijelo in zdržalo v kolektivni zavesti 40 let. Andrej Karoli se je pogovarjal z dvema članoma Kuzel, Dušanom Moravcem (Dule Dule) in Daretom Kauričem. "Predvsem smo bili zelo mladi, neke 16, 17. Čeprav nismo znali dobro špilat, je bla energija dobra in nam je vse dobro zvenelo. Tam smo se našli. Blo je tukaj in zdaj. To je bila muska, ki nas je kot najstnike najbolj zadela." Svoje mesto je skupina dobila tudi na kompilaciji slovenske punkovske glasbe Lepo je ..., izdani leta 1982 pri ZKP RTV Ljubljana, na kateri so tri njihove skladbe. Njihova zgodba se je kot pri večini mladih jugoslovanskih bendov prekinila z zaporednim obveznim služenjem vojaškega roka, po katerem pa se ni nikoli več sestavila. "Idrija je bila v osemdesetih precej siva, po mestu si videl rudarje, penzioniste, paciente s psihiatrije in zdravnike. Najleši prizor je bil 1. september, ko se je s cele primorske pripeljalo nekaj sto mladenk, ki so hodile na vzgojiteljsko šolo. Mešanice vsega tega, kar smo tam videli, se odraža v naših komadih. Ljubezen, zaljubljenost, fasciniranje nad okoljem. Vse je bilo hitro, na špon. To je bila ena slika tega časa." - Dušan Moravec Po 40-ih letih Kuzle pripravljajo nov album, ki bo izšel pri Založbi RTV Slovenija z naslovom - Naredte revolucijo – Za kuzle gre s petnajstimi izvajalci, ki so diskografijo Kuzel obrnili na glavo. Z izzivom so se spoprijeli Noctiferia, Alo!Stari, Dubioza Kolektiv, Pigs Parlament, EightBomb, Grega Skočir & Zoran Čalić, Zmelkoow, Okustični, Nick Kay, Banditi, Koala Voice, Jure Lesar, Shaun Banks, Clockwork Psycho, Haris Pilton in Buni KuZla. Album bo zunaj v petek 4. decembra, kot vinil ali pa digitalni dolpoteg.
Zaključil se je novinarski festival Naprej/Forward. Vsebine si je v preteklih petih dneh prek spleta ogledalo veliko navdušencev in ustvarjalcev kakovostnih novinarskih prispevkov. V preteklih dneh so organizatorji v sklopu festivala pripravili štiri raznolike dogodke v obliki pogovornih oddaj in intervjujev, na katerih so se zvrstili številni gostje. Z njimi smo se lahko dotaknili nekaterih najbolj perečih tem v današnjem medijskem okolju, kot so izzivi znanstvenega poročanja, prepreke pri dopisništvu iz tujine ter nasilje nad novinarji in fotoreporterji. Novinar in kolumnist časnika Dnevnik Ervin Hladnik Milharčič je na okrogli mizi o vsesplošnih pritiskih na novinarje navedel najboljšo obrambo.
Rojena na Ptuju, medicino je študirala v Ljubljani in Beogradu. V Zagrebu je opravila specialistični izpit iz pediatrije; iz neonatologije se je specializirala v Parizu, Zürichu, v Pragi in Moskvi. V Sloveniji je vodila prvi center za nedonošenčke, bila je profesorica za neonatologijo na Ljubljanski medicinski fakulteti. Kot vodja perinatalne službe je prispevala k poenotenju preprečevanja hude zlatenice novorojencev v Sloveniji
O zgodah in nezgodah nogometnega zvezdnika Diega Armanda Maradona smo se pogovarjali s slovenskim opernim pevcem in nogometnim poznavalcem Juanom Vasletom.
Neveljaven email naslov