Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.”
Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?
Ko je poljska glasbenica Ina West slišala za predloge vlade o omejevanju pravice do splava, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj ljudem omejevati možnosti?
V več kot 35-milijonski Poljski oziroma v skoraj dvomilijonski Varšavi ni ravno lahko dobiti sogovornika, ki bi ta hip brez zadržkov govoril o političnih razmerah v državi. Sploh tisti, ki so na kakršen koli način odvisni od države oziroma trenutne oblasti. Politika stranke Zakon in pravičnost, ki skupaj z vodstvom Katoliške cerkve dodobra nadzoruje dogajanje v državi, pri nekaterih vzbuja strah in trepet, nekatere celo spominja na strogo komunistično oblast, pod katero so Poljaki trepetali, dokler ni razpadel Varšavski pakt.
A vsi niso imuni na zastraševanje. Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa, veliko potuje po svetu. Ta hip doma v samoizolaciji preboleva bolezen s simptomi covida-19, a tega ne more povsem potrditi, saj nima pozitivnega izvida testa, bila pa je sicer v stiku z okuženim človekom. V ponedeljek, 2. novembra, so odkrili več kot 15.000 novih okužb. Od začetka epidemije je zaradi covida-19 življenje izgubilo 5875 ljudi. Oktobra se je njihova krivulja aktivno okuženih strmo dvignila, na začetku meseca so jih imeli 20.000, zdaj jih je več kot 230.000.
Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk.
“Biti ženska na Poljskem je ta hip čudovito, polno energije in polno moči, ki nas obkroža. Pa ne samo ženske, ampak tudi naše partnerje. Kar je tudi eden izmed gesel teh protestov: Ne boste same! Sestrstvo je izredno močno prisotno med nami. Poleg tega pa tudi partnerstvo in podpora moške strani, naših partnerjev, očetov. Zelo težki so dogodki zadnjih dni na Poljskem, a vseeno polni entuziazma in evforije. V zraku je občutiti energijo skupnosti, ki se je uprla in povedala naglas, kar nam je ležalo na srcu.”
Ko je Ina West najprej slišala za takšne predloge vlade, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj omejevati ljudem možnosti? Kakšna ideja se skriva zadaj?
"Edina razlaga, ki pa nam jo podajajo, je povezana z religijo. Zelo bizarno je, saj se zdi, da živimo v dveh vzporednih resničnostih. V eni gledate nacionalno televizijo, ki ne odseva trenutnih razmer in spominja na komunistično propagando. Z agresivnostjo sporočajo, da so ženske na ulicah levičarsko-fašistične huliganke, ki želijo uničiti Poljsko, zato se moramo boriti proti njim. Na ulici je videti povsem drugačno sliko."
Pred poljsko družbo so napeti dnevi. 11. novembra Poljska obeležuje dan neodvisnosti. Dan družinskih srečanj in velikih shodov in pa zborovanj, ki so še posebej priljubljeni med ekstremnimi nacionalisti, ki zagovarjajo poljske tradicionalne katoliške vrednote. Slednje med trenutnimi protestniki in protestnicami, ki se jih je na poljskem v zadnjih dneh zbralo več sto tisoč, niso več tako priljubljene.
"Malo me je strah. Zelo težko je predvidevati, kaj se bo zgodilo 11. novembra. Bojim se, da bo še prisotna jeza žensk, ki je je res ogromno. Trenutno smo ženske zelo čustveno obremenjene, tudi zaradi zaprtja države. Upam samo, da se ne bo vnela iskra kakšnih huliganov, ki bi lahko zanetili ogenj na ulicah. Upam tudi, da se bomo zdaj umirili vsi skupaj. Poleg tega pa si želim vodstva v boju proti oblasti. Potrebujemo močne ljudi, ki bodo lahko pripravili konstruktivne ideje. Trenutno bi namreč radi samo zrušili sistem, za katerega vemo, da ne deluje in v katerem nočemo živeti. Držim pesti, da ohranimo trezno glavo ter da bo vse mirno. Ne smemo dopustiti, da bi izbruhnili nasilnii izgred. Raje bi videla, da bi skupaj zaplesali, tudi s policisti, ki stojijo pred cerkvami, čeprav jih nihče v resnici ne napada.”
Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.”
Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?
Ko je poljska glasbenica Ina West slišala za predloge vlade o omejevanju pravice do splava, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj ljudem omejevati možnosti?
V več kot 35-milijonski Poljski oziroma v skoraj dvomilijonski Varšavi ni ravno lahko dobiti sogovornika, ki bi ta hip brez zadržkov govoril o političnih razmerah v državi. Sploh tisti, ki so na kakršen koli način odvisni od države oziroma trenutne oblasti. Politika stranke Zakon in pravičnost, ki skupaj z vodstvom Katoliške cerkve dodobra nadzoruje dogajanje v državi, pri nekaterih vzbuja strah in trepet, nekatere celo spominja na strogo komunistično oblast, pod katero so Poljaki trepetali, dokler ni razpadel Varšavski pakt.
A vsi niso imuni na zastraševanje. Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa, veliko potuje po svetu. Ta hip doma v samoizolaciji preboleva bolezen s simptomi covida-19, a tega ne more povsem potrditi, saj nima pozitivnega izvida testa, bila pa je sicer v stiku z okuženim človekom. V ponedeljek, 2. novembra, so odkrili več kot 15.000 novih okužb. Od začetka epidemije je zaradi covida-19 življenje izgubilo 5875 ljudi. Oktobra se je njihova krivulja aktivno okuženih strmo dvignila, na začetku meseca so jih imeli 20.000, zdaj jih je več kot 230.000.
Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk.
“Biti ženska na Poljskem je ta hip čudovito, polno energije in polno moči, ki nas obkroža. Pa ne samo ženske, ampak tudi naše partnerje. Kar je tudi eden izmed gesel teh protestov: Ne boste same! Sestrstvo je izredno močno prisotno med nami. Poleg tega pa tudi partnerstvo in podpora moške strani, naših partnerjev, očetov. Zelo težki so dogodki zadnjih dni na Poljskem, a vseeno polni entuziazma in evforije. V zraku je občutiti energijo skupnosti, ki se je uprla in povedala naglas, kar nam je ležalo na srcu.”
Ko je Ina West najprej slišala za takšne predloge vlade, je najprej pomislila: Zakaj? Zakaj omejevati ljudem možnosti? Kakšna ideja se skriva zadaj?
"Edina razlaga, ki pa nam jo podajajo, je povezana z religijo. Zelo bizarno je, saj se zdi, da živimo v dveh vzporednih resničnostih. V eni gledate nacionalno televizijo, ki ne odseva trenutnih razmer in spominja na komunistično propagando. Z agresivnostjo sporočajo, da so ženske na ulicah levičarsko-fašistične huliganke, ki želijo uničiti Poljsko, zato se moramo boriti proti njim. Na ulici je videti povsem drugačno sliko."
Pred poljsko družbo so napeti dnevi. 11. novembra Poljska obeležuje dan neodvisnosti. Dan družinskih srečanj in velikih shodov in pa zborovanj, ki so še posebej priljubljeni med ekstremnimi nacionalisti, ki zagovarjajo poljske tradicionalne katoliške vrednote. Slednje med trenutnimi protestniki in protestnicami, ki se jih je na poljskem v zadnjih dneh zbralo več sto tisoč, niso več tako priljubljene.
"Malo me je strah. Zelo težko je predvidevati, kaj se bo zgodilo 11. novembra. Bojim se, da bo še prisotna jeza žensk, ki je je res ogromno. Trenutno smo ženske zelo čustveno obremenjene, tudi zaradi zaprtja države. Upam samo, da se ne bo vnela iskra kakšnih huliganov, ki bi lahko zanetili ogenj na ulicah. Upam tudi, da se bomo zdaj umirili vsi skupaj. Poleg tega pa si želim vodstva v boju proti oblasti. Potrebujemo močne ljudi, ki bodo lahko pripravili konstruktivne ideje. Trenutno bi namreč radi samo zrušili sistem, za katerega vemo, da ne deluje in v katerem nočemo živeti. Držim pesti, da ohranimo trezno glavo ter da bo vse mirno. Ne smemo dopustiti, da bi izbruhnili nasilnii izgred. Raje bi videla, da bi skupaj zaplesali, tudi s policisti, ki stojijo pred cerkvami, čeprav jih nihče v resnici ne napada.”
V mestni občini Celje si želijo izboljšati povezanost urbanih območij z njihovim zaledjem in s tem zmanjšati prometne zastoje ter izboljšati kakovost življenjskega prostora v urbanih območjih. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pripravili projekt ureditve mreže kolesarskih povezav. 30 kilometrov novih kolesarskih povezav v Celju z ustrezno servisno opremo bo povečalo število kolesarjev in kot pravi Miran Gaberšek, vodja področja urejanja prometa na Mestni občini, tudi povezalo urbana območja z njihovim zaledjem. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Balladero je umetniško ime Dominika Bagole, ki po nekaj letih predstavlja drugi duet z Jadranko Juras.
Zgodba o tem, kako je Reginald Dwight postal Elton John. In bil v nekem trenutku večji od legendarnih Beatlov.
Dr. Maša Jazbec je pred kratkim doktorirala pri prof. Hirošiju Išiguru, vodilnem svetovnem strokovnjaku za humanoide. V intervjuju za Frekvenco razlaga o zadnjih trendih v svetovni robotiki, robovih odnosa človek-umetna inteligenca, človekovih in robotskih pravicah ... Tudi o tem, ali bodo njene rodne Trbovlje morda nekoč prvo mesto z robotskimi občani. Pogovor je del serije Vala 202 Quo vadis, človek?! Več na: www.val202.si/frekvencax Pogovarjal se je Luka Hvalc
Tomi Meglič ob 20 obletnici Siddhartinega prvenca ID o spominih, mladosti, naivnosti in vzornikih
Goričko v Prekmurju se že lep čas na različne načine upira izumrtju. Zaraščanju krajine in staranju v občini Šalovci že dobro desetletje uspešno kljubuje eko-socialna kmetija Korenika, na kateri dela skoraj 70 ljudi.
V studio smo povabili skupino mladih snovalcev s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je pred dnevi prejela glavno rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za inovativen proces priprave katalizatorjev. Kot pravijo člani skupine, gre za prebojne raziskave, na podlagi katerih se lahko Slovenija vključi v svetovno tekmo na področju alternativnih virov energije in to tekmo tudi vodimo. Zasnovali so nov katalizator za gorivne celice, ki je učinkovitejši in ugodnejši od obstoječih, ob tem pa so odkrili tudi nov postopek za njegovo izdelavo.
Primož Roglič je na drugem kronometru prepričljivo zmagal in se vodilnemu Italijanu Contiju približal na manj kot dve minuti zaostanka v boju za roza majico.
Evrovizija 2019 - bleščice, spektakel, matrica ... Evrovizija 1993 - orkester, evforija, mavrica. Tako se tistega leta spominja takrat dolgolasi in v mavrični suknjič oblečen Cole Moretti, ki je kot frontman 1X benda prvič zastopal samostojno Slovenijo na Evroviziji v Millstreetu na Irskem. Tih deževen dan se je takrat sicer uvrstil na predzadnje, 22. mesto, a je skladba ostala v zavesti Slovencev. Zdi se, da se z njo poistoveti in si jo vrti vsaka generacije, Cole s skladbo ni nikoli obogatel … je zanj največja nagrada, da je skladba všečna, da jo vsi poznajo in da prikliče spomine na tisto lepo, optimistično obdobje.
Darja Švajger je Slovenijo na Evrosongu zastopala dvakrat. Prvič leta 1995 s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto na Evroviziji v Dublinu, drugič leta 1999 v Jeruzalemu s skladbo For A Thousand Years zasedla 11. mesto. Kakšni so spomini in kakšno je bilo življenje po Evroviziji? Več v pogovoru z Andrejem Karolijem.
Dogodek, ob katerem oboževalcem bleščic, pirotehnike in dima zastane dih, je prišel do finalnega večera. 23 kamer, 11 km kablov je potrebnih, da se dogodek prikrade v vsako evropsko vas. Prizorišče letošnje Evrovizije v Tel Avivu so pripravljali 21 dni, vse skupaj pa bodo podrli v treh dneh. Kar dobra prispodoba za medijski pomp, ki se zgradi okrog festivala, a po njem hitro usahne. Ampak danes so pričakovanja velika, finalni večer naj bi spremljalo več kot 200 milijonov ljudi po svetu, neposredno iz Tel Aviva pa se je pred finalnim večerom oglasil tudi Rok Kužel.
Mitja Peček kliče v Cannes, kjer poteka 72. filmski festival. Z Nino Zagoričnik med drugim o najbolj pričakovanih premierah in stanju filma danes.
Moto »sweat, baby, sweat« že več desetletje predstavlja filozofijo benda Repetitor. S prepletom umazanega seksapila, nebrzdane odrske prezence in neizprosnih zvočnih zidov, ki poslušalcem nabijajo kri po žilah, so si Repetitor prislužili status najbolj glasne rokenrol zasedbe Balkana, za katero glave obrača staro in mlado. Dober glas pa pregovorno seže vzdolž in počez po evropski celini, v Rusijo, na Kitajsko in celo do ušes kanadskih Arcade Fire. Repetitor odlikuje njihova nagonska prvinskost, pankerska surovost, nastopaška neposrednost in izrazna avtentičnost. Klara Zupančič se je pogovarjala s pevcem in kitaristom Borisom Vlastelico, ki v triu z Ano-Marijo Cupin in Mileno Milutinović ustvarja že skoraj 15 let.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Približno 40 odstotkov 15-letnikov je kadarkoli v življenju poskusilo več kot eno psihoaktivno snov. Večina jih je najprej poskusila alkohol, nato tobak in pozneje konopljo. Uporaba več psihoaktivnih snovi v mladostništvu je povezana z višjim tveganjem za zasvojenost in številne druge neugodne izide, ugotavljajo v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov