Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zima je čas, ko se zaradi manjše vlažnosti zaradi kurjenja znotraj in nižjih temperatur zunaj pojavi veliko več težav s kožo. Tudi takrat, ko ni drugih dejavnikov, je koža na rokah pozimi, ko izgublja vlažnost, veliko bolj občutljiva, letos pa bo to stanje še povečalo pogostejše umivanje in razkuževanje rok. Zato je zdaj čas, da začnemo z negovanjem kože, ne takrat, ko bo ta že vsa razdražena in rdeča. Nekaj nasvetov o negi rok nam bo povedala dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Pri pediatrinji in infektologinji Tatjani Mrvič pa smo se pozanimali, ali lahko povečana uporaba razkužil prinese nastanek bolj odpornih bakterij.
Kako ob razkuževanju in umivanju rok poskrbimo za njihovo zaščito in ali lahko dolgoročno razkuževanje prinese nastanek bolj odpornih bakterij
Zima je čas, ko se zaradi manjše vlažnosti zaradi kurjenja znotraj in nižjih temperatur zunaj pojavi veliko več težav s kožo. Tudi takrat, ko ni drugih dejavnikov, je koža na rokah pozimi, ko izgublja vlažnost, veliko bolj občutljiva, letos pa bo to stanje še povečalo pogostejše umivanje in razkuževanje rok. Zato je zdaj čas, da začnemo z negovanjem kože, ne takrat, ko bo ta že vsa razdražena in rdeča. Nekaj nasvetov o negi rok nam bo povedala dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Pri pediatrinji in infektologinji Tatjani Mrvič pa smo se pozanimali, ali lahko povečana uporaba razkužil prinese nastanek bolj odpornih bakterij.
Zima je čas, ko se zaradi manjše vlažnosti zaradi kurjenja znotraj in nižjih temperatur zunaj pojavi veliko več težav s kožo. Tudi takrat, ko ni drugih dejavnikov, je koža na rokah pozimi, ko izgublja vlažnost, veliko bolj občutljiva, letos pa bo to stanje še povečalo pogostejše umivanje in razkuževanje rok. Zato je zdaj čas, da začnemo z negovanjem kože, ne takrat, ko bo ta že vsa razdražena in rdeča. Nekaj nasvetov o negi rok nam bo povedala dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Pri pediatrinji in infektologinji Tatjani Mrvič pa smo se pozanimali, ali lahko povečana uporaba razkužil prinese nastanek bolj odpornih bakterij.
Kako ob razkuževanju in umivanju rok poskrbimo za njihovo zaščito in ali lahko dolgoročno razkuževanje prinese nastanek bolj odpornih bakterij
Zima je čas, ko se zaradi manjše vlažnosti zaradi kurjenja znotraj in nižjih temperatur zunaj pojavi veliko več težav s kožo. Tudi takrat, ko ni drugih dejavnikov, je koža na rokah pozimi, ko izgublja vlažnost, veliko bolj občutljiva, letos pa bo to stanje še povečalo pogostejše umivanje in razkuževanje rok. Zato je zdaj čas, da začnemo z negovanjem kože, ne takrat, ko bo ta že vsa razdražena in rdeča. Nekaj nasvetov o negi rok nam bo povedala dermatologinja Mirjam Rogl Butina. Pri pediatrinji in infektologinji Tatjani Mrvič pa smo se pozanimali, ali lahko povečana uporaba razkužil prinese nastanek bolj odpornih bakterij.
Carl Honoré, a Canadian journalist who wrote the internationally best-selling book In Praise of Slow (2004) speaks to Radio Slovenia journalist Maja Ratej about making our lives more slow.
Se kdaj zalotite pri občutku, kot da bi se vam v glavi vztrajno oglašal metronom? Avtor uspešnice Hvalnica počasnosti trdi, da je dobro, če znamo tu ali tam izpreči iz pobezljanega hitenja v življenju … da znamo hiteti tudi počasi. Danes 52-letni kanadski novinar in pisatelj Carl Honore se nikakor nima za ekstremista ali fundamentalista počasnosti, rad ima hitrost. A vsaka stvar v življenju terja pravo hitrost. Z njim se je pogovarjala Maja Ratej.
13. februar je svetovni dan radia, poslušalci delijo spomine in zgodbe o poslušanju nekoč in danes
Trinajstega februarja 1974 se je rodil Robbie Williams. V petinštiridesetih letih življenja je ustvaril veliko raznovrstne in dobre glasbe.
Jasmina Cibic, slovenska umetnica, ki živi v Londonu, in Alessandro Vincentelli iz Centra za sodobno umetnost Baltic (Gateshead, VB). Umetnica se s prepletanjem različnih zgodovinski oseb in prostorskih instalacij družbeno kritično sprašuje, ali je moč arhitekturo, ki je nekoč služila državi in njeni ideologiji, preprosto uničiti.
Zora A. Jurič. Je ambasadorka mariborske kulture in je za svoje delo prejela Glazerjevo listino. Je profesorica slovenščine, pobudnica mariborskega projekta Zgodbe o ljudeh in klopeh, vodi literarne pogovore in zelo uspešno pesniški turnir Vitez poezije. Takrat je v Mariboru poezija v zraku.
Ifigenija Simonovič. Je pesnica, pisateljica in umetnica, za pisanje pesmi ni nobene nuje, pravi, "zgodi se mi stavek, verz, dogodek, ki se postavlja na papir mogoče nekaj mesecev".
Kristina Hočevar. Svojo zadnjo, šesto pesniško zbirko, ki jo sestavljajo tri knjige, je poimenovala Naval. "Gre za izrazito samosvojo in drzno poetiko, nekakšno prehajanje v valovih in končno v skupnem naval," so ob izidu zbirke zapisali v reviji Bukla. Kristinine pesmi izrisujejo povsem specifičen, čeprav vsem nam znani svet.
Anja Golob. Je pesnica in založnica, njena založba Vige Vage Knjige je specializirana za risoromane. Živi v Mariboru, kjer končuje četrto pesniško zbirko. "To ustvarjanje zahteva veliko osredotočenosti."
Ana Pepelnik. Je mlada pesnica, ki večkrat svojo poezijo piše ob spremljavi tehnobita. Tako je nastala pesniška zbirka Tehno. "Moja poezija je zelo ritmična, ker ritem, ki je specifičen za to glasbeno zvrst, zaobjema pesmi v celoti." In kaj imata skupnega tehno in poezija?
Miljana Cunta. Pesniška zbirka Za pol neba je bila njen čisti pesniški prvenec, sledila je zbirka Pesmi dneva, zadnjo, izšla je lani, je poimenovala Svetloba od zunaj. Ena od Miljaninih pesmi se konča z verzom "Pišem in pišem, dokler je svetlo".
Barbara Pogačnik. S svojo poezijo osvaja svet in svet osvaja njo. Njena poezija gostuje na številnih literarnih festivalih, njene pesmi so prevedene v več kot 20 jezikov, poezija pa jo je napotila tudi v bogato literarno prevajanje.
Barbara Korun. Avtorica šestih pesniških zbirk je v otroštvu najraje prebirala knjige o nastanku sveta in o živalih, resnično pa jo je literatura zadela, kot sama pravi, ko je prebrala roman Dostojevskega Idiot, "potem sem začela brati tudi poezijo". S Tajo Kramberger in Tatjano Jamnik je ustanovila Mednarodno literarno nagrado Kons, že nekaj let pa vodi redna mesečna srečanja Pesnice za pesnice.
Elza Budau. Je zelo posebna pesnica, prav gotovo z največjim številom uglasbenih pesmi. V obdobju razcveta slovenske popevke je besedila pisala podnevi in ponoči. "Naročila so prihajala tik pred zdajci, zato mi je vedno primanjkovalo časa."
Tina Kozin. Je pesnica in literarna kritičarka ter draga kolegica iz kulturnega uredništva programa ARS. »Pesmi Tine Kozin so preproste, vendar polne pesniških sredstev in iger z besedami. Njihovo sporočilo pa ostaja zabrisano, je samo šumenje.« Šumenja je naslov njene druge pesniške zbirke, prva z naslovom Mož s petimi podplati je nastala po naključju.
7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.
Ljudje od nekdaj iščemo eliksir večne mladosti, ki bi nam zagotovil večno življenje. Če je bogovom to izredno dobro uspevalo, pa so ljudje ostali večni le v svojih dejanjih in na papirju. Morda pa se bo tudi to kmalu spremenilo. V 21. stoletju kot naslednjo veliko tehnologijo napovedujejo ravno podaljšanje človekovega življenja v večnost. Kakšen pa bi bil svet, če bi vsi živeli večno? Kako bi na svetu preživela preštevilna populacija, kje bi živela, kdo bi jo prehranil? Je večno življenje zidanje gradov v oblakih ali realna možnost? Nekaj odgovorov smo poiskali na novogoriški gimnaziji.Tole je celoten posnete debate z dijaki, profesorjem filozofije Sandijem Cvekom, doktorsko študentko biomedicine Mojco Justin in upokojenko Marijo Jelen.
Venezuela in njeni humanitarna in politična kriza so trenutno eno od bolj vročih tem mednarodne politike. Tudi slovenski politični vrh je nameraval danes razpravljati o tem, ali se bo naša država pridružila tisti skupini evropskih držav, ki so Juana Guaidoja priznale za začasnega predsednika Venezuele, da bi razpisal predčasne predsedniške volitve. Razpravo so sicer dopoldne preložili. Novinarka zunanjepolitične redakcije našega radia Špela Novak se je dopoldne pogovarjala s poznavalko razmer v Južni Ameriki Uršo Geršak z oddelka za romanske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sogovornica opozarja na zelo kompleksno sliko Venezuele. Po njenem polarizacija v medijih za Madura in proti njemu ni ustrezna. Vlogo igrajo geostrateški in drugi interesi velikih sil, na obzorju je lahko celo nova hladna vojna.
Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave.
Neveljaven email naslov