Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Živalska vrsta, ki je z nekega območja izginila, se sama tja ne bo vrnila, lahko pa ji z doseljevanjem pomaga človek. In prav na tak način želijo v sklopu projekta PoLJUBA v sodelovanju z raziskovalci iz Nacionalnega inštituta za biologijo v Krajinski park Ljubljansko barje spet doseliti hrošča puščavnika. V gnezdilnice, ki so postavljene na območju Mestnega loga, so prve ličinke hrošča, ki izvirajo iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in okolice Domžal, doselili leta 2019 in to je bil prvi poskus doselitve katere koli vrste hrošča v Sloveniji.
Slovenska glasbenica Senidah se je pred nastopom na glavnem odru festivala Exit ustavila tudi v terenskem studiu Vala 202.
Lucija Lepšina in Klemen Vodopivec sta ta hip najbolj vroča mlada kreativca na svetu. Po lanski zmagi na tekmovanju mladih kreativcev, ki poteka v okviru Slovenskega oglaševalskega festivala, sta se uvrstila na mednarodno tekmovanje Young Cannes Lions (Mladi kanski levi), kjer sta v kategoriji digitalnih del premagala močno konkurenco in osvojila prvo zmago za Slovenijo na največjem svetovnem festivalu kreativnosti. Kakšen pomen ima zmaga za Slovenijo in za njiju osebno? Ker je tekmovanje zaradi protikoronskih ukrepov letos potekalo na daljavo, smo ju povprašali, kje sta našla svoj Cannes, zanimalo pa nas je tudi, kakšen pomen ima to, da sta že skoraj deset let par tudi zasebno.
Nocoj bodo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO odprli razstavo o oblikovanju modernih interierjev v obdobju od leta 1930 pa do danes. Ena izmed treh kustosinj dvoletne raziskave Maja Vardjan pravi, da je namen razstave predstavitev interierja kot integralnega dela arhitekture, ki doslej še ni bil predmet nekega tehtnega raziskovanja in vrednotenja. Otvoritev razstave Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev 1930-danes bo nocoj ob 19. uri v Muzeju arhitekture in oblikovanja. Fotografija: Z razstave Stanovanje za naše razmere, Ljubljana, 1956 (vir: Zbirka MAO)
V Idriji skupina tujih prostovoljcev obnavlja staro rudarsko hišo Giser in hkrati spoznava bogato rudarsko dediščino. Petstoletno kopanje rude je v našem najstarejšem rudarskem mestu oblikovalo svojevrstno kulturo. Čeprav je idrijski rudnik živega srebra, ki je umeščen na Unescov seznam svetovne dediščine, zaprt, pa je za njim ostala bogata kulturna dediščina. V Idriji še vedno deluje Godbeno društvo rudarjev Idrija, ohranja se spomin na knapovske anekdote in lumparije, pa tudi na tovarištvo, ki se je iz jame preneslo v čas po delu. Na življenje rudarjev spominjajo tudi rudarske hiše.
Po lanskoletni odpovedi Soča Outdoor Festivala zaradi epidemije so se danes na tolminskem Sotočju ponovno zbrali ljubitelji teka, ki so se preskusili v štirih različnih razdaljah – na 10, 15, 25 in 45 kilometrov. Kakšno je vzdušje in kako so morali organizatorji prilagoditi dogodek trenutnim razmeram?
Vlada Republike Slovenije danes prevzema predsedovanje Svetu EU, zato v Sloveniji gosti kolegij komisarjev s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen na čelu. Delovni del obiska kolegija komisarjev vključuje srečanje predsednika vlade Janeza Janše s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, zasedanje članov slovenske vlade z evropskimi komisarji in skupno delovno kosilo. V roku pol leta so si na vladi zastavili več prednostnih nalog, nekaj so jih podedovali od Portugalske in držav, ki so Svetu EU predsedovale pred njo. Cilj je narediti Unijo kot prostor visokih standardov spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava. Kaj lahko pričakujemo od predsedovanja?
Poezija, glasba, svobodna misel in še več je pod polno luno brbotalo na že 20. festivalu Sanje, ki se je v nedeljo končal na Krasu in v Goriških brdih. Med reportažo s festivala, polnega ustvarjalnega vrenja, je poskrbljeno tudi za ohladitev, spustili smo se tudi v prijetno hladno Divaško jamo. Še veliko globlje pa gre v krizi človečanstva misel Srečka Kosovela.
V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in preko zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se je pogovarjala Mojca Klarič, Radio Koper.
Katja Sluga in Nejc Trampuž si želita živeti v državi, ki bo poskrbela za mlade, a se strinjata, da morajo biti tudi sami bolj aktivni. "Cesta je politika, pločnik je politika, vse je politika," poudarja Katja Sluga
Milan Bedrač je lovec na poletje, ki se seli, ko padejo temperature. Je nomad, ki živi po načelih sezonskega kolobarjenja: poletja preživlja na evropskih valovih, zime na azijskih plažah.
V juniju v Ljubljani poteka tradicionalna 21. Parada ponosa. V oddaji raziskujemo, kakšna je trenutna družbena klima do oseb LGBT skupnosti, kako je epidemija zarezala v njihova življenja in razmere v izobraževalnih sistemih, ki bi morale omogočati varne prostore za vse. Ob izidu končnega poročila o rezultatih raziskave o stanju v šolah 2019: LGBT mladi – Prebijmo molk v šolah so zaskrbljujoči podatki, da več kot polovica vprašanih poroča, da šolsko osebje v primeru nasilja ni nikoli posredovalo. Dve tretjini dijakinj in dijakov poročata o verbalnem nadlegovanju v preteklem letu, nekaj več kot desetina dijakinj in dijakov skupnosti LGBT je dejala, da ne namerava končati srednješolskega izobraževanja. ?Kakšna družba smo, kako živimo, kaj sprejemamo? V nadaljevanju bomo ogledalo nastavili kar samim sebi.
0:00 - Jakob Kobal 12:58 - Jure Lesar 25:05 - Emkej 37:23 - Joker Out 48:11 - Fed Horses 59:59 - Zalagašper 1:13:31 - Klemen Klemen 1:30:29 - Zmelkoow 1:43:15 - Alo!Stari Tri mesta, devet glasbenih nastopov, 49. rojstni dan Vala 202. Jure Lesar, Fed Horses in Zmelkoow v Kopru. Jakob Kobal, Joker Out in Klemen Klemen v Ljubljani. Emkej, Zalagašper in Alo!stari v Mariboru.
Jure Lesar, Fed Horses in Zmelkoow v Kopru, Jakob Kobal, Joker Out in Klemen Klemen v Ljubljani, Emkej, Zalagašper in Alo!stari v Mariboru
Kako velike športne prireditve, kot je Dirka po Sloveniji, ki si jo je predlani ogledalo več kot 10 milijonov ljudi iz 120-ih držav, ali pa Ljubljanski maraton, vplivajo na slovenski turizem in promocijo Slovenije v tujini. Kaj taki dogodki pomenijo za kraje, ki so vanje vključeni in naš športni turizem?
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je vse do konca leta na ogled razstava, posvečena življenju in delu Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. Avtorica razstave je dr. Marija Mojca Terčelj s Fakultete za humanistične študije Koper, ki je odlična poznavalka dela Branislave Sušnik ter etničnih skupin Paragvaja. Razstavo La Doctora, tako so namreč pripadniki staroselcev v Paragvaju klicali Branislavo Sušnik priporočamo v ogled mi, kaj pa v branje priporoča antropologinja Marija Mojca Terčelj?
Gruzijski košarkar Vladimer Boisa se je pri 17-ih letih odločil, da pride iz Gruzije v Slovenijo, čeprav je imel ponudbe tudi iz Izraela, Turčije in Grčije. V Olimpiji se je uveljavil, kasneje pa igral še v številnih klubih po Evropi, a se je spet vrnil v Ljubljano, kjer si je ustvaril družino. S ponosom pove, da je Ljubljančan. Danes je razpet med Slovenijo in Gruzijo. Ukvarja se z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
9. neodvisni festival dokumentarnega filma je hkrati tudi prva izdaja festivala dokumentarnih filmov o človekovih pravicah. Festival DokuBazaar si lahko ogledate od danes, 7. junija, do 11. junija na dveh prizoriščih v Ljubljani: v Hostlu Celica in ŠKUC-u. Spremljali ga bodo tudi izobraževalni dogodki, srečanja in razprave, povezane s filmi, katerih namen je prispevati k promociji človekovih pravic, k bolj strpni družbi in kulturnemu sobivanju.
Omejitve, ki jih imamo, so predvsem v naših glavah, je eno od vodil Planinstva za invalide in osebe s posebnimi potrebami, ki širi idejo, da lahko prav vsak pripomore svoj delček k raznovrstnosti in pestrosti pohodništva. K temu pripomorejo tudi inkluzivni pohodi, ko gore osvajajo gibalno ovirani, akcije, da gostom v planinskih kočah in domovih strežejo gluhi ljudje, ter osvajanja Slovenske planinske poti slepih in slabovidnih. Dogodek, kjer so se zbrali našteti in še mnogi drugi je prejšnjo soboto potekal na Mirni gori v Beli krajini.
Mateja Zorn je že vrsto let programska vodja Kinoateljeja. Živi v Stari Gorici, kjer je tudi sedež Kinoateljeja, ki deluje na obeh straneh meje. Povezujejo se s slovenskimi in italijanskimi institucijami in delujejo kot en sam prostor. Gostja je Nino Zagoričnik povabila v dolgoletni bar, ki na poseben način zaznamuje Trg Evrope.
Neveljaven email naslov