Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije. Že dolgo proučuje dogajanje na Poljskem in Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova zadnja je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
Poljski profesor ustavnega prava Wojciech Sadurski opozarja, da se na Poljskem od leta 2015 dogaja erozija demokracije
Profesor Wojciech Sadurski že dolgo preučuje dogajanje na Poljskem in v Evropski uniji. O tem je napisal več knjig, njegova najnovejša je izšla lani z naslovom Poljski ustavni zlom (Poland's Constitutional Breakdown).
"To, kar se na Poljskem dogaja od leta 2015, je samo en korak svetovnega vala populističnega avtoritarizma, to pomeni erozijo demokracije, ne z nasilnim državnim udarom, ampak s postopnimi koraki avtoritarnih vodij, ki so v začetni stopnji na oblast prišli po demokratični poti, potem pa korak za korakom spreminjali pravila igre ter ugrabili državni aparat na način, da so si skoraj popolnoma zagotovili vnovično izvolitev."
Po njegovem mišljenju Poljska v tem primeru spada v enako kategorijo kot Madžarska, kjer vlada Viktor Orban, ali Turčija, kjer vlada Redžep Tajip Erdogan. “Na drugi strani pa imamo primere, kjer različnim populističnim voditeljem v drugih državah, tako v Sloveniji kot tudi v Franciji, Veliki Britaniji …, kjer še niso prišli na oblast ali pa če so prišli na oblast – še ni uspelo fundamentalno spremeniti strukture vladanja. Ustavni strukturi je na neki način uspelo zadržati omejitve svoje zmogljivosti. Poglejte, kaj se je zgodilo Donaldu Trumpu. Trump je primerek populista, ki se ne meni za ustavo, nadzor in ravnovesje ter svoboščine. Ampak narediti ni mogel nič. Ameriška ustavna struktura, vključno z močjo sodišč in federalizma, je tako robustna in trdoživa, da ji tudi tako ciničen politik, kot je Trump, ni mogel priti do živega, in tako zdaj spremljamo njegov patatičen, žalosten in neeleganten odhod. Ampak ne glede na to v novejših demokracijah, kot sta Poljska in Madžarska, kjer demokratične strukture niso bile nikoli okrepljene in so izjemno šibke, te strukture niso proizvedle nobene vidne ovire za voditelje, kot sta Viktor Orban ali Jaroslaw Kaczynski.”
Njegova knjiga govori o analizi postopnih korakov, kako se je to zgodilo. Kako je Kaczynskemu na Poljskem s tem, ko je sledil poti Viktorja Orbana, včasih celo do črke natančno, uspelo podjarmiti razumno in dobro delujočo, ampak zelo mlado in krhko demokracijo.
Za profesorja Sadurskega je vloga Evropske unije izjemno pomembna. Raziskoval je tudi možnosti, kako se je Evropska unija pripravila na razmere, če katera od novih članic ne bi igrala po novih pravilih in da se bodo spremenile v populistične ali avtoritarne ali nedemokratične ureditve. "Na neki način me vse skupaj ni presenetilo, da je bila Unija na to pripravljena. Obenem pa me ni presenetilo to, da je Unija relativno neučinkovita v zaustavljanju teh nedemokratičnih razvojev. Veliko mojih kolegov in prijateljev po svetu misli, da to pomeni, da je Evropska unija ničvredna. Če ne more nič storiti glede svojih članic, kot je recimo ravnanje Poljske in Madžarske, potem to pomeni, da je Evropska unija brezupna. Sam ne mislim tako pesimistično. Prepričan sem, da je Evropska unija zgrajena na način, da omejuje svojo učinkovitost, ampak to ne pomeni, da je neučinkovita. Ne glede na to je Evropska unija pravna skupnost. Pravo je njen najpomembnejši motor. Pravo pa je tako kot vsepovsod zelo počasno v svojih dejanjih in formalistično. Včasih se razburimo, zakaj sodniki potrebujejo toliko časa, da odločijo. Vsi se razburjamo, ampak to je narava prava! Obstajajo procedure, ki se morajo izvršiti."
"Evropska unija ima svoj učinek, ampak ima tudi svoje meje. Ostajam velik zagovornik Evropske unije. Vedno pa dodam: Evropska unija ne bo prinesla demokracije na Poljsko, Madžarsko ali v katero koli drugo članico, demokracije ne bo zagnala na novo. Vse, kar lahko naredi, je, da pomaga nam, demokratom v teh državah, ampak na koncu so vedno ljudje tisti, ki lahko na novo zaženejo demokracijo. Bruselj, Luksemburg, Strasbourg tega ne bodo storili, to morajo storiti ljudje v Varšavi, Budimpešti ali pa Ljubljani, če je treba."
Tomaž Konrad je pomočnik direktorja pri Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba (EZTS). Ponosen je na pilotno možnost, da občani v slovenskih občinah izvedejo 21 storitev v sosednji italijanski občini in obratno. Na ta način se kaže povezovanje, ki je tu nujno. Pripravljajo še ostale socialne projekte, kot sta brv čez Sočo in kolesarska pot. V prihodnosti vidijo tudi možnost tega, da se zdravstvene storitve ne podvajajo med Novo Gorico in Gorico, ampak se naredi komplementaren projekt.
Novogoričan Gregor Božič je raziskovalec starih sadnih sort in filmski režiser. Njegov celovečerec Zgodbe iz kostanjevih gozdov je bil slovenski kandidat za oskarja za tujejezični film. Trenutno svojo zgodbo starih sadežev nadaljuje kot rezident štipendist na francoskem inštitutu moderne umetnosti v Lillu. Za Evropsko prestolnico obeh Goric je pripravil virtualni zemljevid Atlas pozabljenih sadovnjakov. Z njim se je srečala Nina Zagoričnik.
Odpravili smo se tudi med dišeče vrtnice v center mesta. Te v centru mesta zacvetijo prav zdaj, v drugi polovici maja, občudujemo pa jih lahko vse tja do novembra. V svoji trgovini, kjer ponujajo številne izdelke z vonjem in okusom po vrtnicah, nas je sprejela Katja Kogej, predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic.
V duhu Evropske prestolnice kulture 2025 debatiramo o programu in prostorskih spremembah Nove Gorice. Kakšno dediščino nam bo zapustila? Razmišljamo pa tudi o meji in o Epicentru EPIK. Gostje in gost oddaje: Neda Rusjan Bric, umetniška vodja, Vesna Humar, koodinatorka, dr. Kaja Širok, zgodovinarka, in Simon Mokorel, svetovalec župana za evropske in nacionalne projekte.
Nina Zgoričnik v družbi arhitektov Tomaža Vuge, rojenega Solkanca, ki je spremljal rojstvo Nove Gorice, in Novogoričana Mihe Rijavca, odkriva zgodovinski razvoj mesta, nove možnosti razvoja in vizijo mladih ustvarjalcev.
Danes vam bomo iz različnih zornih kotov predstavili Novo Gorico. Mnogih, ki jih bo zdajle omenila tudi izkušena turistična vodnica Evelin Bizjak, ki nas pelje na tri in pol minutni sprehod po mestu, tako kot pelje turistične skupine.
Igorja Saksido odrasli poznajo kot literarnega zgodovinarja, mladi pa ga prej prepoznajo v vlogi predavatelja, ki snov rad kdaj pa kdaj poda v verzih ali zarepa v šolskem učnem načrtu predvidoma pesem. No, marsikdo pa ne ve, da njegove korenine segajo tudi v goriške konce. Zato smo tudi njega vprašali, kako gleda na svoje mesto danes.
Razmišljanje o svojem rojstnem mestu je z nami delila tudi Mojca Širok, dolgoletna novinarka informativnega programa Radiotelevizije Slovenija. Kar 13 let se je javljala kot dopisnica iz Vatikana in Italije, trenutno pa je že drugo leto dopisnica iz Bruslja. Kljub dolgim letom, ki jih je preživela zdoma, se zelo rada spominja kraja, kjer je odraščala. Nova Gorica je njeno mesto.
Nova Gorica je v mladih letih dom predstavljala tudi Ervinu Hladniku Milharčiču, priznanemu novinarju, ki trenutno slovi kot izjemen pisec reportaž za časopisno hišo Dnevnik. V svoji bogati novinarski karieri je poročal s številnih vojnih območij na Bližnjem vzhodu, nekaj časa pa je kot novinar deloval v Kairu in nato v Jeruzalemu. Hkrati je eden tistih, ki je lepote Nove Gorice prepoznal šele, ko je obmejno mesto zapustil.
Z velikim mitingom so 13. junija 1948 vzidali temeljni kamen za prvi nov objekt v Novi Gorici, štirinadstropni stanovanjski blok nasproti današnjega doma upokojencev. Postopoma so jih na današnji Kidričevi, Trubarjevi in Rutarjevi zgradili deset, že desetletja pa so med Novogoričani znani kot - ruski bloki. In v enem od njih je živel tudi Iztok Mlakar.
Tako se svoje mladosti spominja Igor Vidmar, skorajda vedno v črno oblečen novinar, glasbeni promotor, menedžer, producent, politični aktivist in komentator.
Predstavljajte si mobilno mini pivovarno, ki lahko pripomore k trajnostnemu razvoju gospodarjenja tako, da pot med varilcem piva in njegovim odjemalcem skrajša na približno dva metra. Takšen sistem so razvili v družinskem podjetju Šrkrlj d. o. o. Gosti pogovora so direktor družinskega podjetja Marko Škrlj, dr. Marko Likon, kemijski tehnolog in razvojni inženir v podjetju ter vodja prodaje Uroš Zorn. O procesu superkritične ekstrakcije, trendih izvoza v tujino in dobi, ki jo boste morali počakati, da boste iz svojega pivskega sodčka lahko poskusili hmeljsko stvaritev.
Člani skupine Maneskin so tisti rokerji, ki so s 65. tekmovanja za pesem Evrovizije domov odšli z zmago. Stari so od 18 do 22 let, svojo samozavest pripisujejo igranju na ulicah Rima, kjer so začeli svojo glasbeno pot.
O novih načinih promoviranja tekmovalnih skladb, o vlogerjih in o tem, kako delujejo stavnice, govori Klavdija Kopina, poznavalka zakulisja Eme in Evrovizije, sicer pa vodja programskih projektov na našem Multimedijskem centru, ki vstop države na stavnico primerja z vstopom nove kriptovalute na trg.
Anja Bukudur in Ivan Mangani sta slovensko-italijanski par, ki je po večletnih preučevanjih pogojev uresničil drzno idejo in v Posočju začel gojiti prvi pravi slovenski žafran pod blagovno znamko žafran Tolmin. Za razliko od spomladanskega žafrana pravi žafran cveti oktobra, ko ročno poberejo in očistijo nitke te najdražje in ene najstarejših začimb na svetu.
Nasilje v Izraelu in Palestini se nadaljuje, diplomati in mednarodna skupnost pozivajo obe strani k prekinitvi ognja, v ozadju in pogosto spregledana pa ostajajo življenja Palestincev na Zahodnem bregu in v Gazi. Z Ano Tasič, ki je kot prostovoljka delovala v palestinskih begunskih taboriščih, se pogovarjamo o žrtvah enega najdlje trajajočih konfliktov, o njenem pogledu na poročanje zahodnih medijev in odzivih na spopade v zadnjih tednih.
Matej Vranič je poklicni fotograf in filmar, ki najbolj uživa, ko dela fotografske ali video zgodbe, povezane z živalmi, za kar je leta 2017 dobil tudi naziv najboljši naravoslovni fotograf. Njegovi protagonisti samostojnih reportaž za slovensko izdajo revije National Geographic so bile slovenske žabe, divje živali v mestu in različne ptice. Prav o pticah Šaleške doline je 2018 posnel svoj prvi dokumentarni film Ptice jezer, njihova vrnitev. Jeseni pa bo premiero doživel njegov drugi naravoslovni dokumentarni film Divja Slovenija o manj pogosto izpostavljenih vrstah sesalcev, ptic, plazilcev, rib, dvoživk, žuželk in rastlin. Danes je premiero doživel napovednik za film, na Facebok strani Divja Slovenija in Živim z NATURO 2000 pa je na voljo tudi posnetek današnjega pogovora s celotno filmsko ekipo.
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami v sodelovanju z mrežo SCORE, ki so se ji leta 2017 pridružili tudi raziskovalci z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan, je danes objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog za leto 2020. Uporabo teh v ciljni populaciji ocenjujejo s pristopom, ki se imenuje epidemiologija odpadnih vod. Ta temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih proizvodov presnove. Več nam je povedala prof. dr. Ester Heath z odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan.
Neveljaven email naslov